Ljubljanske parke, ploščadi in podhode ob petkovih večerih napolnijo mladi, ki se z obilico alkohola pripravljajo na dolgo noč. Na vse več rednih pivcev med slovenskimi najstniki so pokazali sveži rezultati mednarodne raziskave ESPAD med dijaki prvih letnikov. Strokovnjaki opozarjajo, da do takšnih trendov in novih praks, ko je opijanje cilj in ne več spremljevalec druženja, ne bi smeli biti brezbrižni.
Zdravstvena politika bi po njihovem morala poskrbeti za akcijo, podobno tistim proti kajenju, zaradi katerih se število kadilcev med najstniki že uspešno zmanjšuje. Intenzivno popivanje v času odraščanja namreč ni nedolžna "prehodna faza". S seboj prinaša posledice, ki segajo od manjše uspešnosti pri izobraževanju in zaposlitvi do alkoholikov pri enaindvajsetih. Da je treba pri spreminjanju odnosa do prekomernega pitja storiti več, kaže tudi očitno naraščanje težav, ki jih imajo zaradi alkohola odrasli.
Vodko pijejo kot sok
Predstojnica ljubljanske Splošne nujne medicinske pomoči Renata Rajapakse je pojasnila, da kakšnega očitnega naraščanja mladih, ki zaradi alkohola potrebujejo njihovo pomoč, niso zaznali, opažajo pa, da je med njimi vse več deklet. Večinoma gre za srednješolce, včasih pa pripeljejo tudi kakšnega osnovnošolca: "Največkrat gre za tiste, ki obležijo na cesti, saj ne morejo več hoditi. Včasih se odzovejo šele na bolečinski dražljaj, v najhujših primerih so nezavestni." Kot pravi, pa vidijo le "vrh ledene gore", saj mnoge prijatelji raje spravijo domov in zdravniške pomoči ne poiščejo. Ob tem na nujni pomoči opažajo, da se mladi vse bolj opijajo z žganimi pijačami, še zlasti med dekleti je v zadnjem času priljubljena vodka s sladkim sadnim okusom: "Če je okus neprijeten, te to vsaj malo zadrži, to pa se pije kot sok. Koncentracije alkohola so visoke, tako da pride v kri hitreje višja količina alkohola kot na primer pri vinu ali pivu. Hujši učinki se pojavijo hitro in nepričakovano, zato jih pogosto presenetijo. Dolgo sploh nimajo občutka, da so alkoholizirani, potem pa jim je naenkrat slabo in ne morejo koordinirati gibov."
Na popivanje v zgodnjih najstniških letih ne bi smeli brezbrižno gledati kot na fazo, ki bo minila, kažejo ugotovitve stroke. "Čim zgodnejši je začetek prekomernega pitja, zgodnejši in verjetnejši je pojav odvisnosti. V našem centru se zato že znajdejo enaindvajsetletniki, ki so odvisni od alkohola," je povedala psihiatrinja Irena Rahne Otorepec iz ljubljanskega Centra za zdravljenje odvisnih od alkohola. Pričakuje, da se bo v prihodnjih letih število odvisnikov od alkohola zaradi zgodnejšega opijanja še povečevalo: "To je treba videti kot problem, ne pa si zatiskati oči." Pri tem je spomnila na novo prakso opijanja med mladimi, ko naenkrat načrtno popijejo pet meric alkohola in več (ena merica pomeni deciliter vina, četrt litra piva ali 0,3 decilitra žgane pijače). Alkohol pri tem ne predstavlja več toliko "pripomočka" za sprostitev pri zabavi, ampak je cilj pijanost. Možgani pa se pri mladih razvijajo do 21. leta: če zgodaj pričnejo z intenzivnim pitjem čez vikende, to povzroči subtilne spremembe na delih možganov, ki so odgovorni za tvorbo spomina, kar vpliva na učenje novih informacij in na sposobnost razsojanja o posledicah dejanj. Mladi pivci se tako se ne zavedajo, kam jih popivanje pelje, hkrati pa svoje potenciale pri šolanju in zaposlitvi slabše izkoristijo.
Stroka za odločnejšo akcijo zdravstvene politike
Po mnenju Rahne-Otorepčeve velik del "alkoholnega" problema pri mladih tiči v njegovi pretirani dostopnosti. Kot je spomnila, je preverjanje polnoletnosti mladih kupcev alkohola danes v trgovinah redek prizor, lokali v okolici srednjih šol rastejo "kot gobe po dežju", na športnih in mladim namenjenih prireditvah pa je alkoholna pijača cenejša od soka ali pa celo zastonj. Po njenem bi lahko to uredili z nekoliko strožjo zakonodajo, ob tem pa opozarja, da je del težave tudi to, da pitja alkohola v družinah najstnikov ne zaznavajo kot poseben problem, še zlasti če starši tudi sami pijejo. Pri najstnikih, ki se opijajo, je po njenem prava pot pogovor s strokovnjakom, saj te včasih bolj poslušajo kot starše. Več znanja o alkoholu bi zato nujno morale imeti svetovalne službe v srednjih šolah: "Mladostnike je treba usmeriti vsaj k manj intenzivnemu in manj tveganemu pitju."
Strokovnjaki, s katerimi smo govorili, se zavzemajo za odločnejšo akcijo zdravstvene politike na področju alkoholne preventive, podobno tisti glede kajenja. Vse nedavne raziskave namreč kažejo, da se število najstnikov, ki kadijo, zmanjšuje, kar pripisujejo večjemu vložku v preventivo in spreminjanju družbene klime. Vesna Švab z ljubljanske Psihiatrične klinike tako ugotavlja, da je bilo na področju alkohola sicer že ogromno narejenega, a se tema žal vedno znova pozabi: "To ima kulturne korenine.
Očitanje ljudem, ker pijejo, ne zvišuje političnih ratingov. Alkohol se še vedno jemlje kot povsem legitimna oblika sprostitve in načina druženja". Prepričana je, da bi se dalo ljudi prepričati tudi o škodljivosti prekomernega pitja, a bi moralo biti več vloženega v ozaveščanje: "V spreminjanje odnosa do pitja je treba vlagati, tako kot se je to zgodilo pri kajenju. Iskati krivca v medlem odnosu staršev pa je najlaže in najceneje. Za rešitev problema bo treba narediti kaj več."
