Na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani so strokovnjaki ta teden na okrogli mizi izpostavili tveganja in nevarnosti, ki jih prinašajo stara in neuporabljena zdravila, za katera veliko ljudi ne ve, kaj naj z njimi stori. Na to kaže tudi akcija Leciklarna, s katero Društvo študentov farmacije zbira stara zdravila. Član društva Matej Dobravc Verbič je predstavil analizo vprašalnikov o tem, kako ljudje ravnajo z neuporabljenimi zdravili, ki jim je potekel rok uporabnosti.

Rezultati kažejo, da kar 27 odstotkov ljudi zdravila s pretečenim rokom uporabnosti "shrani doma, ker ne ve, kam z njimi", 14 odstotkov pa jih vrže v smeti ali straniščno školjko. Lani so v okviru Leciklarne zbrali 900 kilogramov zdravil, za primerjavo: ljubljanska Snaga jih je zbrala 1300 kilogramov. Ljudje so po njegovem mnenju o zbiralnih akcijah komunalnih podjetij preslabo obveščeni.

V zdravilih so različne snovi, ki po tistem, ko ta zdravila postanejo odpadek, vplivajo na okolje, živali, rastline in na najvišji člen v prehranjevalni verigi - človeka, je poudarila Marija Sollner Dolenc s Fakultete za farmacijo. Problem niso le neprimerno odvržena zdravila, v okolje se določene snovi vnašajo tudi z blatom in urinom.

Različne raziskave po svetu v zadnjih letih ugotavljajo v vodnih okoljih, kot so na primer reke, prisotnost nesteroidnih antirevmatikov, antibiotikov, analgetikov, hormonov in antiepileptikov. "Sistem, ki še ni dokončno vzpostavljen, ne daje tistih rezultatov, ki si jih želimo," česar se strokovna in laična javnost ne zavedata, je opozoril prof. dr. Aleš Marhar.

Poleg tega, da so v slovenskih gospodinjstvih velike zaloge zdravil, je dr. Darja Frankič s katedre za socialno farmacijo navedla tudi podatek, "da se od 20 do 80 odstotkov zdravil ne uporabi skladno z navodili". Ljudje z nakopičenimi zalogami nestrokovno zdravijo sebe in včasih celo druge družinske člane in znance ali pa jih jemljejo celo po pretečenem roku uporabnosti. Po njenem mnenju bi morale biti količine zdravil v slovenskih domovih "vsaj desetkrat manjše".

Predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Andreja Čufar predlaga, da bi "pred lekarnami imeli posebne zabojnike, v katere bi lahko ljudje spotoma oddali odpadna zdravila," praznile pa bi jih pristojne službe.

Odgovorni z ministrstva za okolje in ministrstva za zdravje se posveta niso udeležili, na okoljskem ministrstvu pa zagotavljajo, da iščejo rešitev, ki bi bila ustrezna tako z vidika ločenega zbiranja odpadkov kot z vidika izvajalcev lekarniške dejavnosti, posebni zabojniki pred lekarnami ali zdravstvenimi domovi pa "ne bi bili ustrezna rešitev, ker bi lahko postali tarča zlorab, zlasti v nočnem času".