Za 15 prostih sedežev se je potegovalo 19 držav, pri čemer so bile resne volitve le za sedeže regionalnih skupin Vzhodna Evropa, Zahodna Evropa in drugi ter Azija. V Afriški skupini so za štiri sedeže kandidirale Gabon, Zambija, Gana in Burkina Faso, ki so bile tudi izvoljene. Podoben razplet je bil tudi za sedeže skupine Latinska Amerika in drugi, kjer so za tri prosta mesta kandidirale Brazilija, Čile in Argentina.

V skupini Zahodna Evropa in drugi so se za dva sedeža potegovale Velika Britanija, Španija in Francija, zmagali pa sta Francija in Velika Britanija. V skupini Vzhodna Evropa pa je potekal boj med Ukrajino, Srbijo in Slovaško, prav tako za dva sedeža. Zmagali pa sta Ukrajina in Slovaška.

V azijski skupini so se za štiri sedeže potegovale Šrilanka, Japonska, Južna Koreja, Pakistan, Vzhodni Timor in Bahrajn. Uspelo je Bahrajnu, Pakistanu, Južni Koreji in Japonski.

Skupine za človekove pravice so države članice ZN pred volitvami opozarjale naj ne izvolijo Šrilanke, Bahrajna, Gabona, Pakistana in Zambije, zaradi slabega notranjega položaja človekovih pravic in drugih razlogov. Največ nasprotovanja je bilo zaradi kandidature Šrilanke.

Koalicija 20 nevladnih organizacij je opozarjala, da si Šrilanka ne zasluži sedeža v Svetu za človekove pravice zaradi množičnih izginotij, ugrabitev, mučenj in izvensodnih pobojev. Nasprotovanje so izrazili tudi trije Nobelovi nagrajenci, Jimmy Carter, Desmond Tutu in Adolfo Perez Esquivel.

Svet za človekove pravice s sedežem v Ženevi ima 47 članic. Ustanovljen je bil pred dvema letoma in je nadomestil Komisijo ZN za človekove pravice, ki je bila izpostavljena kritikam prav zaradi članstva držav s slabim odnosom do človekovih pravic.

Tudi Svet za človekove pravice je izpostavljen kritikam, in sicer, da se preveč ukvarja z izraelskimi kršitvami pravic Palestincev, kršitvam v drugih delih sveta pa namenja premalo pozornosti. Tudi Pakistan, ki je uspel dobiti nov mandat, je pod kritikami, da je bil vodilna država za iskanje obsodb Izraela in omejevanje svobode izražanja zaradi pravih ali namišljenih napadov na islam.

ZDA so se odločile, da v Svetu za človekove pravice ne bodo sodelovale, ker reforme niso šle dovolj daleč, čeprav je nekaj napredka le bilo. Lani na primer po mednarodnem pritisku ni bila izvoljena Belorusija, Zimbabve in Sudan pa sta se odpovedali kandidaturi. V Svetu imajo sicer večino države, ki jih organizacija Freedom House opredeljuje kot ne dovolj svobodne. Freedom House ocenjuje, da je "svobodnih" držav le 23.