V svojem odgovoru je premier spomnil, da vlada od leta 2007, ko smo vstopili v območje evra, v rokah nima več vseh instrumentov, da bi lahko vplivala na rast inflacije. Po njegovih besedah je treba biti tudi previden, ko se dela primerjava med Slovenijo in drugimi državami EU. "So države, ki imajo bistveno višjo inflacijo, so pa tudi države, ki imajo bistveno nižjo," je spomnil.
Dodal je, da je razlika med Nizozemsko, ki ima najnižjo, in Slovenijo, ki ima nekaj več kot 6-odstotno inflacijo, precej manjša kot med Slovenijo in Latvijo, ki ima 13-odstotno inflacijo, "pa je vstopila v EU isto leto kot Slovenija".
Pri ukrepih, ki jih imajo na voljo države za brzdanje inflacije, je treba po navedbah predsednika vlade tudi upoštevati, da so novejše države članice EU manj "prilagojene na spopad z inflacijskimi pritiski" kot tiste, ki imajo že dolgo razvito tržno gospodarstvo in nadzorne organe. Pri tem je opozoril, da urad za varstvo konkurence, ki je pomemben stabilizator pri razbijanju monopolov, do lani ni zadovoljivo opravljal svojega dela. "Verjetno zato, ker so imeli ljudje v njem petletne mandate," je dejal premier.
Povedal je, da vlada v te mandate ni hotela posegati, da ne bi bila znova deležna očitkov o kadrovskem cunamiju.
V dodatnem vprašanju je Lahovnik povedal, da se strinja s premierovo navedbo, da vlada po vstopu v evroobmočje za brzdanje inflacije nima več toliko vzvodov, kot jih je imela še pred tem, jih pa nekaj po njegovih besedah še ima. Zmanjšanje primanjkljaja je bil po njegovi oceni korak v pravi smeri, vendar "zelo majhen". Opozoril je tudi, da po anketah še vedno tri četrtine ljudi ocenjuje, da jih je inflacija prizadela, kar je zanj ključen podatek.
Premier mu je na to odgovoril, da bi verjetno anketa podobno pokazala tudi, če bi jo opravili leta 2004. Po njegovem je namreč to običajen odgovor, ko ljudi povprašamo, ali letos živijo bolje kot leto prej. "Zato je treba ta odgovor vedno primerjati z realnimi statističnimi podatki," je dejal premier.
