Da bodo v zvezi s tem poostrili nadzor, so v Dursu sporočili že oktobra lani, a kaže, da je vprašljiv način financiranja izobraževanj zdravstvenih delavcev zmanjšalo šele medijsko razkritje te problematike: po januarju, ko smo o tem poročali v Dnevniku, so pri Slovenskem zdravniškem društvu prenehali zbirati ta sredstva, njihov obseg pa se je zmanjšal tudi pri Združenju za izobraževanje zdravstvenih delavcev.

Davčna uprava RS (DURS) je v inšpekcijskih postopkih ugotovila, da posamezne farmacevtske družbe plačujejo zdravstvenemu osebju stroške v zvezi z obiski kongresov v tujini. Kadar zdravstveni delavec prejme le izplačilo, namenjeno pokritju stroškov prevoza, prenočitve in dnevnice, so ti dohodki oproščeni plačila dohodnine. Kadar pa ob tem družbe izplačajo še na primer kotizacijo, zavarovanje, stroške organizacije..., so dolžne od vseh izplačanih dohodkov obračunati akontacijo dohodnine. To velja, če to plačajo neposredno organizatorju izobraževanja ali posredno v obliki donatorskih sredstev društvom zdravstvenih delavcev, so pojasnili v DURS. Ker so ugotavljali, da tega ne počnejo, so oktobra lani širši krog farmacevtskih podjetij pozvali k samoprijavi in povečali davčni inšpekcijski nadzor. DURS je enake nepravilnosti ugotovil tudi pri nadzoru društev, ki za zdravstvene delavce pokrivajo stroške udeležbe na kongresih. Te dohodke so zdravstveni delavci dolžni napovedati v dohodninski napovedi, so še pojasnili v DURS.

Ob davčnih nepravilnostih je na spornost financiranja izobraževanja zdravstvenih delavcev s strani farmacevtskih družb pred dnevi v načelnem mnenju opozorila tudi komisija za preprečevanje korupcije. Nekatera plačevanja stroškov zdravnikom za udeležbo na izobraževanjih po mnenju komisije lahko uvrstimo v področje pospeševanja prodaje zdravil, to pa je lahko tudi ena od oblik korupcije. Za komisijo je sporno, kadar donatorji oziroma sponzorji ta sredstva namenjajo poimensko določenemu zdravniku, nesporno pa, ko jih namenjajo delodajalcem zdravnikov, ki jih potem za izobraževanje razporejajo po lastni presoji. V zvezi s tem je Valentin Sojar, predsednik društva za izobraževanje zdravstvenih delavcev, ki je v letih 2006-2007 le od ene farmacevtske družbe prejelo skoraj milijon evrov sponzorskih sredstev, prošnje zanje pa so bile naslovljene na poimensko navedene zdravstvene delavce, povedal, da mnenje izhaja iz načelnih predpostavk, ki so brez dejstev. "Stvari so potekale v skladu z zakonodajo, če pa bo kdo želel dokazati, da je šlo za koruptivno dejanje, se bo moral tega lotiti drugače," je povedal Sojar.

Društvo še vedno zbira donacije na podoben način, a glede na "dogajanja" v bistveno manjšem obsegu. Društvo doslej ni obračunavalo akontacij dohodnine in je o tem po Sojarjevem mnenju mogoče zakonodajo interpretirati na različne načine, glede tega pa "stvari tečejo po uradni poti". V Slovenskem zdravniškem društvu, kjer so prav tako zbirali tovrstna sponzorska sredstva, so pojasnili, da so s tem prenehali, dokler se stvari na razčistijo.