Čeprav je bila ta uradno vredna 16.700 evrov, je namreč Kolonel že pet dni pred sklenitvijo posla objavil namero za prevzem Centra Naložb, dan kasneje pa že javno razkril, da ima v lasti 50,4-odstotni delež družbe, ki je bil takrat na borzi vreden 4,5 milijona evrov. Ta podatek pa je tudi po zatrjevanju Dursa ključen za obračun osnove pri plačilu davka. Po mnenju pravnih strokovnjakov bi sicer moralo biti lastništvo Kolonela razkrito v vsaj štirih prevzemih družb iz kroga Laščanov v zadnjih dveh letih.

***VSE O TEJ TEMI NAJDETE TUKAJ***

Vse kaže, da ima za zdaj najmočnejše vzvode ukrepanja proti predsedniku uprave Pivovarne Laško Bošku Šrotu in z njim povezanim osebam, ki so skoraj dve leti prikrivali spremembo lastništva v podjetju Kolonel, Durs, ki ga vodi Ivan Simič. S prodajo Kolonela, ključnega podjetja v lastniški mreži Pivovarne Laško, ki ga je Šrotova družba Atka Prima po javno dostopnih podatkih kupila 2. avgusta 2006 od Danijele Rakovič, je povezanih več neznank.

Še vedno ni jasno, ali in kolikšen davek na kapitalski dobiček sta Rakovičeva ali Šrot – odvisno od njunega dogovora – plačala ob transakciji. Čeprav je bila ta uradno vredna 16.700 evrov, je Kolonel že pet dni pred sklenitvijo posla objavil namero za prevzem Centra Naložb, dan kasneje pa že javno razkril, da ima v lasti 50,4-odstotni delež družbe, ki je bil takrat na borzi vreden 4,5 milijona evrov.

Durs: Pri davku šteje tržnavrednost podjetja

Ta podatek pa je ključen za obračun osnove pri plačilu davka. V Dursu so nam namreč pojasnili, da se »v primeru, če pogodbena vrednost kapitala (poslovnega deleža) ne ustreza vrednosti kapitala, ki bi se dala doseči v prostem prometu v času odsvojitve, za vrednost kapitala ob odsvojitvi šteje primerljiva tržna cena«. Kakšna je bila osnova za obračun davka v omenjenem poslu, ni znano, saj so davčni postopki tajni. Kljub temu pa nam je eden od neimenovanih davčnih strokovnjakov včeraj povedal, da je ob tovrstnih poslih davek običajno že vštet v ceno, kar bi torej pomenilo, da Rakovičeva in Šrot kot davčne osnove nista upoštevala tržne vrednosti Kolonela, ki je imel leta 2006 za skoraj deset milijonov evrov sredstev.
Prav tako je vprašanje, ali je Rakovičeva lani plačala davek na kapitalski dobiček, ki ga je leta 2006 ustvarila z razliko v dveh poslih s podjetjem Kolonel. Po dostopnih podatkih je namreč podjetje kupila 20. julija 2006 za 8700 evrov, slaba dva tedna kasneje pa ga je za skoraj dvakrat višji znesek prodala Šrotu. Če je Rakovičeva prijavila obe transakciji, ni jasno, zakaj s Šrotom o prenosu lastništva nista obvestila drugih pristojnih institucij.

Sporni vsaj štirje prevzemi

Vsaj za zdaj se Šrotu ni treba bati morebitnih sankcij ATVP, ki je s pravnomočnimi odločbami odobrila kar štiri prevzeme podjetij iz mreže Pivovarne Laško, v katerih bi moral biti po mnenju pravnih strokovnjakov razkrit podatek o lastništvu Kolonela.

Tako v prevzemni ponudbi za Pivovarno Laško, ki jo je Infond Holding februarja letos objavil skupaj s CPM, Fidino in Kotom, ni navedeno, da je Kolonel prek podjetja Atka Prima v lasti Boška Šrota, sicer tudi predsednika uprave Pivovarne Laško. Po zakonu o prevzemih se namreč med osebe, ki delujejo usklajeno, štejejo tudi člani poslovodstva usklajeno delujočih pravnih oseb, pri čemer velja neizpodbitna domneva, da usklajeno delujejo družbe, ki so odvisne od iste obvladujoče osebe. Čeprav Šrot – gledano strogo pravno – ni bil član poslovodstva ali nadzornega sveta Kolonela, pa bi po mnenju pravnih strokovnjakov to dejstvo moralo biti navedeno v prevzemni ponudbi, saj drugače ni mogoče ugotoviti dejanskih razmerij med lastniki v pivovarski verigi.

Podatka o Šrotovem lastništvu Kolonela ni zaslediti niti v prevzemni ponudbi za Infond Holding, ki jo je decembra 2007 objavila družba Center Naložbe. »Iz rednega izpiska iz sodnega registra s 4. decembra 2007 izhaja, da je edina ustanoviteljica Kolonela Danijela Rakovič,« piše v ponudbi, pa čeprav je Šrot odkupil Kolonel od Rakovičeve že avgusta 2006. Ob tem velja spomniti, da mora prevzemna ponudba vsebovati vse podatke, ki so potrebni, da imetniki vrednostnih papirjev oblikujejo ustrezno odločitev glede sprejema prevzemne ponudbe.
Že pred časom smo poročali, da je Kolonel zavajajoče podatke o lastništvu navajal tudi v dveh prevzemnih ponudbah za Center Naložbe.

UVK bo težko ustavil prevzem Laškega

Naši sogovorniki, ki so želeli ostati neimenovani, menijo, da tudi Urad za varstvo konkurence (UVK), ki po skoraj treh mesecih konzorciju prevzemnikov z Infond Holdingom na čelu še ni izdal odločbe o odobritvi koncentracije v pivovarni, dolgoročno ne bo mogel preprečiti prevzema. »Urad bo težko dokazal, da je povezovanje dveh finančnih holdingov (Infond in Fidina), gradbenega podjetja (CPM) in podjetja za predelavo klavniških odpadkov (Koto) v nasprotju z načeli konkurence. Tudi zato je težko verjeti, da bo z odločbo zavlačeval do skupščine ali da prevzemnikom ne bo dovolil glasovanja, saj bi se s tem izpostavil odškodninski tožbi,« nam je včeraj povedal neimenovani pravni strokovnjak in dodal, da so »Laščani s stališča povezovanja trgovske in pijačarske dejavnosti precej bolj ranljivi v Mercatorju«.