Ker je tveganje poškodb v teh športih manjše, zares hudih na mednarodni sceni v zadnjem času ni bilo zaznati (izjema je kolesarstvo). Pri individualnih športnih panogah tako po številu poškodb najbolj izstopajo avto-moto športi, borilni športi in alpsko smučanje, ki je, če upoštevamo hitre discipline, statistično gledano trenutno najnevarnejši šport. Vedno bolj naporen ritem tekem je uporabo nedovoljenih sredstev razširil tudi v ekipne športe, a pri teh do največjega števila poškodb, ki športnika zaznamujejo tudi po karieri, še vedno pride ob stiku z nasprotnikom. Pri tem prednjači nogomet, če seveda zanemarimo večini Evropejcev precej neatraktivno različico ameriškega, kjer na surovost opozarja že osnovna športnikova oprema (čelada, "na kilograme" ščitnikov...).

Kljub temu, da varnosti na smučarskih progah posvečajo vedno več pozornosti, se število poškodb ne zmanjšuje. Zaradi vedno trših in zahtevnejših materialov bi tako smučarja, ki v karieri ni imel težav s sklepi, predvsem kolenskimi vezmi, našli le stežka. Samo v zadnji sezoni je bilo resnih poškodb krepko prek dvajset. Že na začetku je v Beaver Creeku grdo padel lanski zmagovalec svetovnega pokala Norvežan Aksel Lund Svindal, ki je zaradi tega izpustil celotno sezono (z izjemo uvodne tekme), v Kitzbühlu jo je pri skoku tik pred ciljem skupil Američan Scott Macartney, ki mu je čelado pri padcu presekalo na polovico in je bil dolgo časa v komi, še najhuje pa jo je odnesel nesrečni Avstrijec Matthias Lanzinger. Ta je po grozljivem padcu, ko mu je spodnjo okončino od kolena navzdol nekajkrat zasukalo, tudi zaradi napačnega posredovanja reševalcev ob smučišču, ostal brez leve noge.

Podobno bi se lahko pripetilo tudi Brazilcu s hrvaškim potnim listom Eduardu da Silvi. Poškodba, ki jo je staknil po surovem prekršku branilca Birminghama Martina Taylorja, je v nogometnih krogih sprožila toliko debat, kot verjetno še nobena pred tem. Eduardo je imel srečo v nesreči s tem, ko je zdravniška služba na štadionu Arsenala reagirala precej bolj prisebno kot v primeru avstrijskega smučarja, saj bi bila njegova zgodba v drugačnem primeru hitro lahko podobna Lanzingerjevi. Drugo hudo poškodbo je v zadnji nogometni sezoni staknil najboljši strelec v zgodovini svetovnih prvenstev Brazilec Ronaldo, ki si je znova potrgal križne vezi. Pogoste poškodbe, ki so zaznamovale kariero nogometaša Milana, so nekateri začeli povezovati tudi z njegovim začetkom kariere v Evropi, ko naj bi se pri klubu PSV Eindhoven posluževal dopinga, a je Ronaldo vsa namigovanja ostro zanikal.

Čeprav je nogomet globalni fenomen in kot tak tudi najbolj na očeh javnosti, njenim očem kakšna hujša poškodba v ostalih ekipnih športih zagotovo ne bi ušla, a na srečo teh v zadnjem času ni bilo veliko, če pri tem seveda zanemarimo pogoste poškodbe sklepov. Pri avto-moto športu se je od hudih poškodb na vrhunski ravni v spomin kot zadnja večini najbolj vtisnila nesreča Italijana Alexa Zanardija, ki se je zgodila 15. septembra leta 2001 na prvem športnem dogodku po terorističnem napadu na ZDA. Na dirki prvenstva serije CART na dirkališču EuroSpeedway Lausitz v Nemčiji je po grozljivi nesreči Zanardi ostal brez obeh nog, izgubil pa je tudi ogromno krvi, a mu je življenje rešilo prisebno posredovanje reševalcev.

Četudi so vse omenjene poškodbe grozljive, pa ni nič hujšega od tega, ko športnik na športnem prizorišču izgubi življenje. Na žalost se tudi smrtnim primerom v vrhunskem športu ne da ogniti, v zadnjem času pa jih je nenormalno veliko tudi v takšnih, pri katerih tega ne bi pričakovali. Odpovedi srca na igrišču so tako terjale kar nekaj žrtev v nogometu (nazadnje je svet pretresla smrt odličnega nogometaša Seville Antonia Puerte), kjer pa jo je pred kratkim na povsem drugačen način skupil nesrečni nogometaš Zadra Hrvoje Čustić, ki je življenje izgubil zaradi udarca z glavo v betonsko ograjo ob igrišču. Po dokaj natančnih podatkih naj bi v nogometu doslej življenje na igrišču izgubilo že 19 poklicnih športnikov, smrti se zaradi udarcev ni uspelo izogniti niti 16 profesionalnim kolesarjem, 29 boksarjem, 73 motoristom in kar 200 avtomobilistom. Športno prizorišče pa je bilo usodno tudi za kar nekaj smučarjev, voznikov boba in skakalcev v vodo.