A jih je zelo zmanjšal v primerjavi s tekmami pred letom ali dvema, ko je imel v povprečju med osem in deset kazenskih sekund. To je 21-letni kanuist Benjamin Savšek, nov obraz v slovenski slalomski reprezentanci v kajaku in kanuju na divjih vodah. Z enim dotikom vrat manj na evropskem prvenstvu bi si že na prvi veliki tekmi v karieri priveslal tudi nastop na olimpijskih igrah.

"Nisem razočaran. To je zame le vzpodbuda za naprej, da bom še bolj trdo delal. Vesel sem, ker sem po časih že konkurenčen najboljšim, kar pomeni, da sem se jim približal, pa tudi glede dotikov vrat gre na boljše. Pozimi sem veliko delal na čim bolj čistih vožnjah in če bo šlo tako naprej, bo super," je svetlolasi Benjamim preudarno izbiral besede. Doslej je imel sloves vihravega tekmovalca, ki je vedno hotel po najkrajši poti do cilja, namesto da bi kdaj naredil tudi kakšen ovinek ali potegnil ročno zavoro.

Skrivnost napredka je tudi v večji količini treninga. "Ko sem bil še srednješolec, mi je zmanjkovalo časa za trening, ker sem moral biti vseskozi v učilnicah. Zdaj ko sem sem študent, sem vse podredil kanuju. Peking sem zgrešil za las, a sem konkurenčen najboljšim. Če ne bi bil, bi bilo nekaj zelo narobe," je pojasnjeval študent prvega letnika Višje elektrotehnične šole. Kanu ima v genih. Navdušila sta ga starejša brata, ki sta svoji karieri hitro končala. "Jaz sem bil bolj vztrajen in še bom, ker se trdo delo obrestuje. Škoda bi bilo zapraviti talent, ki mi ga je dala mati narava," pripoveduje simpatični Benjamin. Za vzornika ima Slovaka Michaela Martikana, sicer serijskega zmagovalca, ki ima v zbirki zlato in srebrno olimpijsko kolajno, šest naslovov svetovnega in osem evropskega prvaka. V Krakowu je imel dva najglasnejša navijača, očeta Matjaža in mamo Metko, ki sta tudi njegova glavna sponzorja za nakup opreme, stroške treningov, športno prehrano...

"Ker ne grem v Peking, bo zdaj moj glavni cilj sezone evropsko prvenstvo za tekmovalce do 23 let. Visoke ambicije imam tudi na tekmah svetovnega pokala in svetovne serije," je načrte za sezono razkril velik ljubitelj smučanja in planinarjenja. Njegov drugi dom je oporišče slovenskih kajakašev Tacen, kjer med tednom trenira vsaj enkrat na dan (zvečer za dodatek obišče fitnes, telovadnico ali gre teč), ob koncih tedna pa dvakrat - ne glede na vreme in letni čas. "Ko je pozimi mraz, se je treba pač topleje obleči, pa gre," je flegmatično dodal eden največjih slovenskih upov, ki bi glede na potenciale lahko posegel v svetovni vrh. Ima namreč izjemen občutek za vodo in zavesljaj, zato je njegova vožnja videti kot lahkotno jezdenje čez brzice. To je odlika, s katero se rodiš, s katero imaš močne temelje, da ob trdem delu postaneš šampion.