Poleg dobrih podpornih javnih služb za zaposlovanje je po mnenju Billa Wellsa z britanskega ministrstva za delo in pokojnine za zmanjšanje brezposelnosti mladih treba imeti na voljo tudi dovolj različnih vrst zaposlitev - za določen čas, za krajši delovni čas. Samo zaposlitve za nedoločen čas namreč pogosto postavljajo preveč omejitev za zaposlovanje.
Pozitivne izkušnje z alternativnimi oblikami zaposlitve v Avstriji je predstavila Christine Holzer s tamkajšnjega ministrstva za gospodarstvo in delo. V 90. letih, ko so se pri njih pojavile drugačne oblike zaposlitve, so se začeli soočati tudi s precejšnjim številom tako imenovanih marginalnih zaposlitev in samozaposlitev. Zanje je značilno nizko plačilo. Da bi denimo izboljšali položaj samozaposlenih, so v Avstriji tudi zanje uvedli možnost zavarovanja za primer brezposelnosti. Da bi mladi laže vstopali na trg dela, so na novo uredili vajeništvo in pripravništvo.
Mladi nimajo izbire
"S tem ko bomo zaposlovali mlade, bomo laže uredili problematiko staranja prebivalstva," je za slovenske razmere prepričana Maja Skorupan z Združenja delodajalcev Slovenije. Da bi na tem področju dosegali boljše rezultate, sta po njenem mnenju nujna prilagajanje izobraževalnega sistema in povezovanje z gospodarstvom. Pomembno odgovornost za svoj položaj na trgu dela ima seveda tudi vsak posameznik.
Po podatkih, ki so jih predstavili na konferenci, 41 odstotkov zaposlene mladine v starosti od 15 do 24 let dela po pogodbah za določen čas, ti odstotki pa v nekaterih državah članicah presegajo število 60. V Sloveniji je po mnenju Gorana Lukiča z Zveze svobodnih sindikatov težava ta, da mladi ob vstopu na trg dela nimajo možnosti izbire med različnimi oblikami zaposlitve. Pri nas so bile februarja po njegovih besedah kar tri četrtine novih zaposlitev za mlade za določen čas. Podaljševanje pogodb za določen čas tako postane vzorec in znajdejo se v stalni začasnosti. Zaradi tega imajo slabša pogajalska izhodišča.
Kaj od mladih pričakujejo delodajalci?
Po besedah Skorupanove imajo mladi za delodajalce, ko se ti odločajo, da bodo nekoga zaposlili, prednosti in slabosti. Med njihove prednosti spadajo inovativnost in sveže ideje, entuziazem. Zadržki, ki jih imajo delodajalci pri zaposlovanju mladih, pa so po besedah Skorupanove tudi pomanjkanje izkušenj in s tem dodatni stroški za delodajalce.
Ko delodajalec zaposli mladega človeka, od njega po besedah Skorupanove pričakuje sposobnosti, ki ne temeljijo le na teoriji, pač pa so uporabne tudi v praksi, nenehno prilagajanje delovnim procesom in pripravljenost na stalno izobraževanje. Poklicne kariere se gradijo dolgo časa in ni treba, da so že vnaprej natančno začrtane, je še opozorila Skorupanova.