Prejšnji teden ste dopolnili 36 let. Kakšne so želje?

Želje so povezane predvsem z zdravjem, tako osebnim kot družinskim.

Z zvezanimi rokami ne bo delal

Pred leti ste bili odločeni, da se ne boste silili na položaje Smučarske zveze Slovenije, dokler bo na čelu zveze zdajšnje vodstvo. Obljubo sicer držite, a ste v zadnjih tednih vendarle razmislili o funkciji. Zakaj niste sprejeli izziva?

V medijih je bilo nekaj napačnih interpretacij, saj sem zasledil namige, da sem že zelo blizu prevzemu funkcije poslovnega direktorja alpskih disciplin Smučarske zveze Slovenije. Opravil sem nekaj razgovorov z Antonom Ribnikarjem (predsednik odbora in zbora za alpsko smučanje - op. p.) in športnim direktorjem Rastom Ažnohom. Spraševala sta me za moj osebni pogled na reševanje težav, v katerih se je znašel alpski del smučarske zveze. Povedal sem svoje mnenje, hkrati pa sem dobival realne poglede, kaj se pravzaprav dogaja v smučarski zvezi. Globlje, ko sem se poglabljal v problematiko, bolj mi je postajalo jasno, da je zadeva zelo zapletena in težavna. Zato je bila odločitev zelo lahka. Imel bi precejšnje težave, če bi naivno sprejel ponujeno mesto, saj bi imel pri reševanju problemov precej zvezane roke.

Drži, da ste pripravili celo večletni sanicijski program za odpravo dolgov?

Ne drži. Govoril sem predvsem o tem, katere ljudi bi bilo potrebno postaviti v odbor, ki bi odločal o zadevah. In to ekspresno. To ni delo za enega človeka, temveč je potreben skupen program večjega števila strokovnjakov.

Kje je ta čas največja težava smučarske zveze?

Sama podoba smučarske zveze je zelo slaba. Ne zbuja zaupanja pri tistih, ki bi se potencialno odločili sodelovati kot pokrovitelji ali donatorji. Ugled je tako razmajan, da v tem trenutku ni odgovorov na marsikatero vprašanje, ki ga potencialni sponzor upravičeno zastavi. In na takšen način je skoraj nemogoče prepričati podjetja, naj vlagajo v alpsko smučanje. Takoj se sproži plaz kritik. Imam zveze v poslovnem svetu tako v Sloveniji kot tujini. A kaj naj jim odgovorim, če me, denimo, vprašajo, ali bo šel vložen denar resnično za alpski del smučarske zveze, ali bo šlo vse skupaj na skupni račun, ki bo razdeljen na več delov? Odgovora ne poznam.

Se boste na smučarski zvezi angažirali bolj, ko nekoč podutiške palače ne bosta več vodila direktor Jaro Kalan in predsednik Stane Valant?

Z imeni, ki vodijo zvezo, nimam nobenih težav. Ne gre za nobene osebne zadeve. Težava je le v tem, da ta firma ne zbuja zaupanja. Ko ga bo in ko bodo zvezo vodili uspešnejši ljudje, se bom morda aktivneje vključil.

Strinja se s Primožem Ulago

Z novogoriškim podjetjem Hit veliko sodelujete kot promotor. Hit se je v tej sezoni prvi umaknil kot zlati sponzor alpincev, po njegovi poti pa je šel kasneje še Telekom. Bi Hit z vašim prihodom na mesto poslovnega direktorja postal glavni sponzor?

Ni nujno. Tudi sam sem bil dokaj presenečen, ko sem izvedel, da se je Hit umaknil kot zlati sponzor alpskega dela smučarske zveze. Niso bili zadovoljni s sodelovanjem, kar so večkrat tudi opozorili. Dejstvo je, da Hit dobro ve, kaj se dogaja, a očitno nekaterih zadev niso mogli izpeljati tako, kot so si sodelovanje predstavljali. Odločitve so bile popolnoma ločene od tega, kar delam s Hitom jaz, oziroma na njih nisem imel vpliva, kar konec koncev dokazuje tudi izstop Telekoma.

Denarja v alpskem smučanju naj bi bilo v prihodnjih sezonah manj. Menite, da je moč z 1,3 milijona evrov na sezono dosegati vrhunske rezultate, ali se strinjate s športnim direktorjem Rastom Ažnohom, da poslovni del zveze dela preslabo ter da so rezultati na trgu vredni več?

Rezultatski napredek slovenskih smučarjev v tej sezoni je vreden več kot 1,3 milijona evrov. S tem zneskom bi bilo moč pokriti zgolj najboljše smučarje. Mislim, da bi bilo treba za normalni potek treningov in tekmovanj zagotoviti vsaj med 1,7 do 1,8 milijona evrov. A tudi, če bi se zbralo toliko denarja, bi bilo to daleč, daleč manj od tistih reprezentanc, s katerimi bi bilo potrebno tekmovati in jih premagovati.

Zagovarjate drugačno strukturo smučarske zveze. Kakšno?

Funkcijo poslovnega in športnega direktorja bi bilo moč združiti. Tako bi imela ena oseba ves čas vpogled v finančno stanje, se pravi v porabo denarja in budžet, ki je potreben. Hkrati bi bilo potrebno imeti vodjo moškega in ženskega programa, ki bi imela polno odgovornost. Upam in želim, da jim bo uspelo najti prave sodelavce.

Slovenski trenerji niso preplačani

Kakšna pa je vaša formula za ureditev vodstvene strukture smučarske zveze?

V tem pogledu se strinjam z nordijskim direktorjem Primožem Ulago, ki trdi, da bi morale panoge znotraj smučarske zveze Slovenije delovati avtonomno. To se mi zdi ena od osnov in mislim, da bodo šle v prihodnosti stvari v to smer.

Menite, da so smučarski trenerji preplačani, glede na to, da gre na leto za njihove plače skoraj milijon evrov?

Če bi bili slovenski strokovnjaki preplačani, potem ne bi 20 slovenskih trenerjev in odličnih serviserjev delalo v tujini. Tam so plače precej višje kot v Sloveniji. Treba je vedeti, da so smučarski trenerji od doma celo leto, zato prejete plače niso pretirane.

Kot ambasadorju Rossignola vam bržčas ni vseeno, kaj se dogaja z Maticem Skubetom, lanskim svetovnim mladinskim prvakom, ki je v tej sezoni naredil korak nazaj. Ima najobetavnejši slovenski smučar nekonkurenčno opremo?

Daleč od tega. Letos je Rossignol dosegel izjemne uspehe in naredil velik korak naprej. Če omenim le pri moških, je Francoz Jean Baptiste Grange dobil kar štiri najpomembnejše slalome sezone in se mu je le po smoli izmuznila skupna slalomska zmaga. Američan Ted Ligety je dobil mali kristalni globus za zmagovalca svetovnega pokala v veleslalomu in še bi lahko našteval uspehe. Pri Maticu gre za druge težave, ki se mi zdijo rešljive. Proti koncu sezone jih je že sorazmerno dobro rešil. V športu je pač tako, da na poti pride tudi do kakšnega zastoja, kar se je letos zgodilo Maticu Skubetu. Je izjemno priden fant, ki dobro trenira, zato menim, da bo še dober tekmovalec.

Verjamete, da bo lahko alpsko smučanje še tako popularno, kot je bilo?

Če bomo imeli zmagovalca, neko figuro, ki bo potegnila vlak, gotovo. Andrej Jerman je že na pravi poti.

Ponosen na opravljeno jeseniško delo

Vas je pot do hokejistov Acronija Jesenic kot Mojstrančana zanesla po gorenjski plati?

Moje gorenjske korenine pri tem nimajo nič. Pri Jesenicah sem se znašel, ker je bilo delo ponujeno agenciji, za katero delam. Podpisali smo dveletno pogodbo, ki se izteka. Želim si, da bi sodelovali še naprej. Plan in načrti so pripravljeni, a še ni jasno, kakšen bo končen scenarij. Hokej mi je dal zelo veliko veselje, bilo je zelo zanimivo delati in menim, da smo delo opravili zelo dobro. Pri delu za Jesenice sem tudi čustveno vpet, saj sem navsezadnje navijač tega kluba.

Je za vaš klub pomembnejši naslov državnih prvakov ali igranje v ligi EBEL, kjer ste izpadli v četrtfinalu?

Z naslovom državnih prvakov, ki smo ga osvojili zelo prepričljivo, smo kronali uspešno sezono. Zanimivo je, da je bila uspešna za oba največja slovenska kluba. S prvim mestom v državnem prvenstvu smo dokončno ublažili rano po porazu na odločilni peti tekmi četrtfinala lige EBEL. Najpomembnejše v tej sezoni pa se mi v jeseniškem klubu zdi, da smo sanirali dolg iz prejšnje sezone, da so bile igralske plače redne ter da so fantje igrali pravi hokej, kar so nagradili tudi gledalci v dvorani.

Kolikšen je bil letni proračun Acronija Jesenic?

Okrog 1,5 milijona evrov, s tem da je bilo treba pokrpati precejšen del za nazaj.

So torej marketinško Acroni Jesenice vredne več kot slovensko alpsko smučanje?

Mislim, da je slovensko alpsko smučanje vredno več. Smučarji tekmujejo precej bolj globalno in tudi medijsko so bolj izpostavljeni.

Ko vas opazujemo zadnja leta po končani športni poti, se zdi, da ste pri vseh obveznostih še najbolj sproščeni v ciljnih iztekih smučarskih tekem svetovnega pokala. Tam se lahko pogovorite s tekmovalci, prijatelji, si ogledate razplet tekem, sicer pa imate neprestano telefone...

Drži. Smučanje mi bo vse življenje ostalo številka ena. Kar se poslovnega dela tiče, pa sem se odločil, da bom ostal na splošno v športu in se ne bom vezal le na eno panogo. Rad bi se preizkusil tudi na drugih področjih. Kar zadeva zastopanja športnikov, organizacije klubov...

Sploh imate kaj časa zase?

To pa je v tem trenutku problem, ker mi časa preprosto zmanjkuje. A priložnosti se sproti pojavljajo. Rad sem aktiven, rad delam, rad sem koristen. Zelo sem srečen, ko nekdo, ki mu pomagam v športu, doseže rezultat, s katerim je zadovoljen.