Beseda poseben tudi sicer najbolje označuje reli svetovnega prvenstva, ki je po letu 1976 znova potekal v arabski deželi, tokrat Jordaniji. "Zanimivo je biti ob morju. A tukaj bi raje dopustoval kot pa dirkal. Je prevroče," do temperatur blizu 40 stopinj Celzija ni bil prizanesljiv štirikratni svetovni prvak Sebastien Loeb, ki je tokrat dobil nepričakovani obisk. Potem ko je za njegove podvige (beri: pijančevanje in objemanje z lepoticami) po koncu dirke v Argentini slišala žena Severine, se je odločila, da mu ponovitve ne bo dovolila. Sama si je plačala letalsko karto v ekonomskem razredu. Presenečenje je "uspelo": Francoz je na poti na eno izmed hitrostnih preizkušenj po trčenju v nepreglednem ovinku razbil dragoceni dirkalnik in tako izpustil iz rok veliko priložnost za zgodovinsko 40. zmago.

Dirkači so na najnižji točki na zemlji (420 metrov pod morsko gladino) zvečine vendarle uživali v soncu in morju, dobro razpoložen je bil tudi modrooki gospod Hollywood (Petter Solberg), ki se je moral otepati številnih oboževalk in nadležnih novinarjev, po 14 zaporednih intervjujih pa ni izgubil smisla za šalo: "Mrtvo morje je dobro za kožo. Sedaj imam takšno kot ženske!"

Organizatorji na čelu s princem Feisalom al Husseinom pri zbiranju denarja za izvedbo velikega dogodka niso imeli težav. So pa tudi pretiravali. Razkošni kongresni center se je bleščal v belem marmorju in bil gotovo tudi eden izmed razlogov, zakaj so porabili astronomskih 100 milijonov dolarjev. Tudi ceste so bile obnovljene. Na prvi pogled so bile kot asfaltirane, dejansko pa makadamske, najbolj zanimiva pa je bila najdaljša, 41-kilometrska etapa na meji med Jordanijo in Palestino, ki je bila med nasadi palm in kaktusov speljana po nikogaršnjem ozemlju, zato so si jo v živo lahko ogledali le posvečeni.

Jordanski reli se bo vsako drugo leto izmenjaval s sardinijskim, prek televizijskih ekranov pa si je 22 "brzincev" v 183 državah ogledala milijarda ljudi. A televizijska slika ne pričara videnega v živo, ko se navadni smrtniki zavemo, da posadke z drznimi vožnjami nosijo glavo naprodaj. Pospeški (do stotice manj kot 4 sekunde) in pojemki dragocenih dirkalnikov (med brati vsaj milijon in pol evrov) z dobrimi 300 konji pa jemljejo dah. Je torej čudno, da je tudi dirkače strah? Ob cesti smo vsake toliko srečali kakšnega, ki je adrenalin tik pred štartom krotil s puhanjem cigarete ali praznjenjem mehurja.

Najraje bi zapisali, da relisti potrebujejo predvsem j.... A kaj bi nato porekla Abir Batikhi, ki jih nima? Pogumna in čedna Jordanka sicer ni bila med najhitrejšimi, so ji pa pomembne tudi druge stvari: "Dirkam za vse Arabke, saj se nas držijo številni stereotipi. Tudi ženske lahko igramo pomembno vlogo v družbi."

Seveda reli šteje med dražje športe. V moštvu, kakršno je na primer BP Ford Abu Dhabi, sodeluje 120 ljudi, stroški posadke na prevoženi kilometer so okoli 400 evrov ali prevedeno v Jordaniji 144.000 evrov. V tej ceni je tudi visokooktansko Shellovo gorivo, za katerega je bilo potrebno odšteti 3,6 evra za liter. Z opozorilom organizatorja: "Sprejemamo samo bankovce, ne pa tudi kreditnih kartic!" Seveda so 1,2 tone težki wrc-ji veliki pivci, s katerimi je težko držati korak. Poraba na kilometer namreč dosega 0,7 litra. Za primerjavo: pri običajnem avtu je desetkrat manjša!

Vsaka posadka je na Bližnjem Vzhodu imela na razpolago 54 pnevmatik, tokrat so imeli obute za puščavski reli posebej razvite Pirellijeve scorpion WRC dimenzije 205/65, ki so presenetile. "Res je neverjetno, toda predrtih pnevmatik tokrat skorajda ni bilo. So jo pa zato veliko slabše odnesli drugi deli dirkalnika," je zaupal Malcolm Wilson, prvi mož M-sporta in možakar, ki bdi nad razvojem Fordovih dirkalnikov. In naj bi tudi v bodoče. Odgovorni pri Fordu so se namreč odločili, da jih reli še naprej zanima. Kljub nekajdesetmilijonskim letnim stroškom. Žal je podobno mislečih v vrhovih avtomobilskih znamk bore malo, med večjimi vlagatelji pa le še Citroën in Subaru.

več fotografij najdete na www.dnevnik.si