Olimpijski ogenj je prižgal britanski atlet John Mark, štirinajste olimpijske igre pa so bile tudi prve v zgodovini, ki so si jih športni navdušenci lahko v živo ogledali prek televizijskih sprejemnikov - čeprav teh v tistem času še ni bilo veliko. Pričakovano na igrah niso sodelovali športniki iz Nemčije in Japonske, za bojkot pa se je odločila tudi Sovjetska zveza. Je bilo pa zato veliko novincev, recimo Burma, Kolumbija, Gvatemala, Libanon, Panama, Portoriko, Sirija in Venezuela. V atletiki so uvedli štartne bloke, s katerimi so si lahko pomagali šprinterji na 100 in 400 metrov, OK pa je po šest najboljših športnikov in športnic v vsaki disciplini nagradil s posebnimi diplomami.

V Londonu, ki se je v povojnih letih ukvarjal s hudo gospodarsko krizo (primanjkovalo je predvsem hrane in oblačil), je nepozabno športno zgodbo spisal Madžar Karoly Takacs. Leta 1910 rojeni strelec s pištolo je leta 1938 z Madžarsko osvojil zlato kolajno na svetovnem prvenstvu, nakar se mu je pripetila grozljiva nesreča: v desni roki mu je eksplodirala granata, zaradi česar je moral končati s kariero. Toda športnik iz Budimpešte je pokazal pravi olimpijski duh, se naučil streljati z levico in v Londonu šokiral svetovno javnost. Osvojil je namreč zlato kolajno, dosežek pa je nato ponovil še štiri leta kasneje na igrah v Helsinkih. Sodeloval je tudi na OI leta 1956 v avstralskem mestu Melbourne, kjer pa se mu ni uspelo zavihteti na zmagovalni oder.