Aleksander LucuFoto: Alenka Žavbi
Večni vojak Lovro Šturm
Plejadi slovenskih paradnikov, ki jih je nedavno v Trenjih zbral magister Uroš Slak za pogovor o dosmrtni ječi, se niti sanjalo ni, kako je bil z njihovo nesposobnostjo dojemanja ozadja predlagane spremembe v kazenski zakonodaji zadovoljen predlagatelj, pravosodni minister Lovro Šturm. Gospod Šturm ni samo pravnik, temveč tudi vojak države, ki se ji je zapisal ob slovenskem državljanstvu. Je namreč javno zaprisežen član Sovereign Military Order of Malta ali po slovensko suverenega vojaškega malteškega reda, ki navzven deluje v črnih oblačilih z belim sionskim križem kot marljiva dobrodelna druščina. Znotraj pa so maltežani urejeni z ustavo, vojaškim kodeksom, svojimi potnimi listi, avtomobilskimi registrskimi oznakami in celo radijsko postajo z uradnim jezikom italijanščino. Torej je Lovro Šturm podrejen tudi postavi in vojaškemu poveljstvu tuje države, kar je enako, kot če bi slovensko ministrstvo za obrambo vodil kaplar tujske legije (kar mogoče sploh ne bi bilo tako slabo).
Malteški vojaški red je bil ustanovljen leta 1050 za zaščito krščanski veri predanih ljudi. In tudi danes ni nič drugače, saj v zaprisegi malteškim vojščakom za neizpolnjevanje ukazov v obrambo in korist vere preti kazen za njihove duše, kar je najhujše, kar se lahko zgodi verskemu fanatiku. Ukaz je verjetno prišel direktno iz Vatikana in minister Lovro Šturm je kot malteški vojak slovenskemu občestvu naznanil - grožnjo z dosmrtno ječo in povrnitev vojne škode Cerkvi. Z jezikom, ki ga slovenski pravniki niso doumeli, je tako Šturm Cerkev razglasil za del zmagovalne strani v drugi svetovni vojni, dosmrtna ječa pa naj bi bila grožnja za še komaj živečo peščico nekdanjih medvojnih komunistov, ki bi tako postali poraženci druge svetovne vojne. Zločinskim poražencem (udeležencem NOB) bi po vzoru sodb nad nacističnima zločincema Adolfom Eichmannom ali Andrijem Artukovićem lahko sodili in jih obsodili na dosmrtno ječo. Ni pomembno, če bi obsojenci že sedaj v izteku svojega življenja dočakali svoj konec kot dosmrtni obsojenci. Važno je, da bi lahko za vedno v njihov življenjepis zapisali - zaradi komunističnih zločinov obsojen na dosmrtno ječo. Samo medklic: že nekajkrat napovedano sojenje Mitji Ribičiču in še nekaterim še živečim kot maščevanje niti po naključju ni odloženo za vedno. Skrivnost pa tudi ni, da naj bi se v Sloveniji načrtovala nekakšna kaznilnica za dosmrtno ječo, ki naj bi bila narodu v strah in opomin videti kot mini taborišče, za katerega bi dali načrti prijatelji iz Amerike, ki so si zamislili Abu Ghraib in Guantanamo. Možni kandidati, ki bi se jim sodilo po Šturmovi predlogu dosmrtne ječe, so bili že večkrat zapisani. Prvič v tako imenovanih hobotnicah iz devetdesetih let, potem v knjigi Kučanov klan in nazadnje na razvpitem udba.netu. Saj si menda naivni slovenski pravniki (na čelu s krono politične naivnosti, nekdanjo državno tožilko Zdenko Cerar, sedaj kandidatko za poslanko stranke Desus) menda ne predstavljajo, da so komunistični in udbaški spiski objavljeni po naključju. In da na vrhu slovenskega Državnega zbora po naključju sedi jezuit (čeprav je izstopil iz Cerkve, je po duši in prepričanju ostal zvest jezuitstvu kot Šturm malteški vojski) dr. France Cukjati, ki bo poskrbel, da bosta oba Šturmova predloga varno popeljana skozi parlamentarne postopke in izglasovana. Opozicija bo (razen dr. Milana Cvikla) verjetno "spregledala", ko se bodo slovesno odprla vrata simboličnega narodnega taborišča dosmrtno obsojenih.
Partizane med poražence
Gre le za ponovitev poizkusa, kako narodnoosvobodilni borbi in partizanstvu odvzeti prostor na odru zmagovalcev druge svetovne vojne, kamor so jih postavili zavezniki. Prvič se je potvarjanja zgodovine lotil Lojze Peterle (ko je bil zunanji minister) z Oglejskim sporazumom. Če bi bil Oglejski sporazum podpisan, za Slovence ne bi več veljal Osimski sporazum, z njegovim padcem pa bi se Slovenci izpisali iz zavezništva zmagovalcev druge svetovne vojne. Tako bi z Oglejskim sporazumom Lojze Peterle, malteški vitezi, opusdeiovci in slovenska Rimskokatoliška cerkev sami določili zmagovalce druge svetovne vojne v Sloveniji - domobrance pod vodstvom Cerkve. K sreči je Peterleta "spregledal" dr. Janez Drnovšek, trenutno pa v opoziciji ni modrijana, ki bi spregledal Šturma. Ne gre pozabiti tudi na znane dogodke v Depali vasi, ki jih je nedavno namestnik načelnika Generalštaba Slovenske vojske brigadni general Tone Krkovič komentiral kot delo Organizacije (temne sile kontinuitete, ki jim je po Šturmu treba pretiti celo z dosmrtno ječo), ki je hotela Janezu Janši odvzeti sloves poštenega človeka in načelnega politika. Po aferi Depala vas je sledila razrešitev Janeza Janše kot obrambnega ministra, Tonetu Krkoviču pa so odvzeli najljubše - poveljstvo nad specialno brigado Moris, kjer je bil paradni rambo sedanji varnostnik na Slovenskih železnicah Darko Njavro. Tega je kot nekakšnega ilegalnega lobista Janeza Janše nedavno razkrila Andrijana Kosem Starina v intervjuju za Večer. Zato niti ni nenavadno, da je Lojze Peterle po padcu Oglejskega sporazuma dejal, da je bil Oglej njegova Depala vsa. Dve reviziji zgodovine NOB in dva poizkusa lustracije sta se tako izjalovila, toda volja je ostala. Zato je dr. Lovro Šturm kot vojak malteške cerkvene vojske udaril tretjič v zavetju ministrskega položaja - z vojnimi reparacijami Cerkvi bo definiran nov zmagovalec druge svetovne vojne v Sloveniji, ki bi lahko za nikdar zastarane vojne zločine sodil poražencem, udeležencem NOB, revolucionarjem in komunistom.
Nagrajeni trgovci z orožjem
Med potjo do sprejetja dosmrtne ječe pa se bo zaradi strahu na novo zamišljenih "poražencev" dalo dokončno nagraditi osvoboditelje Slovenije in glavne igralce v pravno največji blamaži slovenskih organov pregona in sodstva - trgovini z orožjem. Namesto da bi objavili embargo (nedovoljenost) na zaposlovanje v javnih službah in v politiki za vse, ki so v sedaj že številnih knjigah o trgovini z orožjem največkrat omenjani, jih bo sedanja oblast nagradila in preskrbela z bogastvom za večne čase.
Ključna oseba v največjem poslovnem projektu trgovcev z orožjem je pravzaprav vedno slabo ovrednoteni minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, ki ima zveličavno nalogo bedenja nad Sod in Kad, ki bosta v odločilnem trenutku prodala, kar bo orožarjem in trenutno vodilni stranki na Slovenskem zagotavljalo brezskrbno prihodnost.
Najprej se je zgodilo metanje peska v oči volivcem, tako desnim kot levim. Prvi je Istrabenz na čelu z Igorjem Bavčarjem najavil prevzem Petrola, potem pa Petrol prevzem Istrabenza. Finančne manipulacije pri Istrabenzu je vodila finančna hiša Poteza s silno razvejanimi firmami (lastnik Poteze Branko Drobnak je osmi na lestvici bogatih Slovencev), s finančnimi mahinacijami Petrola se je ukvarjala poslovna skupina Perspektiva (lastnik Dari Južna je z ženo Vesno na petem mestu bogatih). Pravzaprav je potekala navidezna vojna med Igorjem Bavčarjem in ministrom Andrejem Vizjakom ter njegovo dolenjsko navezo (Dari Južna), za katero se je izkazalo, da se je "navezala" tudi na Bavčarjevega finančnega genija, sicer Dolenjca Srečka Kendo. Toda veliki met se je posrečil Bavčarju, ki se je Srečka Kende in s tem tudi enega od solastnikov Istrabenza, znebil.
Zato se je pred kratkim lahko "zgodil" Petrol. Šef nadzornega sveta Petrola Viktor Baraga je najavil razpust nadzornikov in namesto predsednika uprave Marka Kryžanowskega postavitev enajstčlanskega upravnega odbora, ki ga bo vodil kar sam. Medklic: Viktor Baraga in sedanji notranji minister Dragutin Mate sta po navodilih avstralskega izseljenca Dušana S. Lajovica (na spletu je objavil spisek udba.net) že leta 1990 v Singapurju z vednostjo Janeza Janše in privolitvijo pomembnih Slovencev, ki so se pripravljali na osamosvojitveno vojno, kupovala orožje in ni šlo za nezakonito početje, vendar za prvo spoznanje, kako sladek posel je trgovina z orožjem.
Plin, darilo za maske
Ve se, da bodo v upravnem odboru Petrola ob vladi všečnim ljudem sedeli tudi Bavčarjevi zastopniki, Dari Južna in drugi z bogatim finančnim zaledjem, ki bodo s privolitvijo ministra Andreja Vizjaka v pravem trenutku od Soda in Kada kupili premoženje v Petrolu. Tako bo v energetski hiši Petrol združeno vse - elektrika (pripeljal jo bo minister Vizjak), nafta in plin, ki ga bo s plinovodom v Slovenijo pripeljal veliki šef ruskega Gazproma Aleksej Miller (ki se je sredi aprila srečal tako s predsednikom vlade Janezom Janšo kot države Danilom Tĕrkom), tako vpliven v Ruski federaciji, da bo v svojem imenu in imenu predsedujočega Evropski uniji Janeza Janše lahko pomagal pri dolgu (kot uslugo za plinovod čez Slovenijo) za neplačane ruske maske iz poosamosvojitvene nedovoljene trgovine z orožjem (pred dvema letoma je spodletel poizkus sedanjih oblastnikov, da bi plačilo za ruske maske potopili v ruski klirinški dolg). Ne gre pozabiti, da so ruski trgovci z orožjem za plačilo mask tako privili avstralskega Slovenca Nicholasa Omana (ki po eni varianti sedi v zaporu zaradi pedofilije, po drugi pa zaradi bojazni pred maščevanjem za neplačane ruske maske živi pod drugo identiteto), da jim je izročil vso svojo originalno dokumentacijo o trgovini z orožjem.
