Okrog hiše imam posajenih nekaj različnih okrasnih grmov. Zanima me, kdaj in kako naj jih obrezujem.
Mile J., Celje
Ker nam niste natančneje navedli vrste okrasnih rastlin, bomo v nadaljevanju opisali nekaj primerov. Upamo, da je med njimi tudi grmičevje, ki ga gojite vi.
Pri okrasnih grmih občudujemo predvsem bogato cvetenje oziroma nastanek plodov in čim lepšo obliko rasti. Rastline želimo ohranjati v primernih dimenzijah in jim posledično omogočati dobro osvetlitev ter zračnost. Rastline se bodo ob pravilno izbranih ukrepih (poleg rezi tudi gnojenje, morebitno zalivanje, zastiranje tal in po potrebi škropljenje) odzivale z bogatim cvetenjem in plodenjem ter zdravo in bujno rastjo. Preden se lotimo obrezovanja, je pomembno, da se seznanimo s termini in načinom rezi tistih grmovnic, ki krasijo naš vrt. Druga možnost je, da delo prepustimo izkušenemu vrtnarju. Nekatere grmovne vrste obrezujemo zelo malo in predvsem takrat, ko želimo grm razredčiti in izrezati stare, izrojene veje. Med take grmičke sodijo: volčini (Daphne), japonski zvon ček (Enkianthus), leskovec (Corylopsis), nepozebnik (Hamamelis), magnolije. Tudi priljubljeni japonski javorji (Acer palmatum in sorte) sodijo med rastline, pri katerih z rezjo ne pretiravamo. Če pa se le odločimo za vzgojno rez, je naj primernejši čas od sredine do poznega poletja, saj takrat rastlina izgubi najmanj energije. Nezaželeno pa je, da rastlina znova odžene jeseni, saj tak les le težko primerno dozori pred zimo. Nasprotje takemu načinu obrezovanja je rez na glavo ali nekaj brstov pri tleh. Tako lahko, na primer, obrezujemo rumeni dren, rde čelistno lesko (Corylus maxima 'Purpurea') in metličasto hortenzijo (Hydrangea paniculata). To so predvsem rastline, ki jih sadimo zaradi zanimivih barv vej in listja. Grme, ki cvetijo na enoletnem lesu (forsitija, medvejke, hibiskus, horten zija), je najprimernejše obrezovati po cvetenju. Večino grmov, ki cvetijo na dvo letnem lesu, obrezujemo poleti po cvetenju. Mednje sodijo metuljnik (Buddleja alternifolia), japonska kutina (Chaenomeles), dojcija (Deutzia), vajgela (Weigela), kolkvicija (Kolkwitzia) in nepravi jasmin (Philadelphus). V tem času obrežemo veje, ki so cvetele. Vendar tistih grmov, ki cvetijo še v pozno poletje, ne po režemo, ker bi lahko na ta način spodbudili novo rast. Tak les pa le redkokdaj primerno dozori, da bi bil pripravljen za zimski mraz. Za zimsko rez, ki jo lahko uporabimo pri vseh listopadnih rastlinah v času mirovanja od sredine jeseni do pozne pomladi, velja, da spodbuja rast. Zato se običajno ravnamo po načelu, da šibko rastoče grmičke lahko pozimi režemo močneje, krepko raščen grm pa manj. Če imamo zimzelen grm, ki je potreben rezi, to opravimo v sredini do pozne pomladi, tako da nova rast primerno dozori do zime.