Mesić in drugi visoki hrvaški predstavniki, med njimi predsednik sabora Luka Bebić in podpredsednica vlade Jadranka Kosor, so poudarili, da sodobna Hrvaška temelji na antifašizmu in se zavzema za vrednote sodobne demokracije.
Kosorjeva je ob tem izpostavila, da je zgodovinski spomin sestavni del sedanjosti. "Sprejemanje zgodovinskih resnic je znak zrelosti naroda in države, obenem pa tudi svarilo, da se to ne bi smelo nikoli ponoviti, saj zlo rodi novo zlo in sovraštvo novo sovraštvo," je poudarila in dejala, da se sodobna Hrvaška uči iz svoje preteklosti.
Mesić pa je zbrane pozval, naj ohranjajo spomin na žrtve in njihove dokumente, saj je živih prič zločinov v Jasenovcu vse manj. Dejal je še, da so zločini, ki so bili zagrešeni v Jasenovcu, resnični in dokumentirani in se jih ne da kar tako izbrisati iz zgodovine.
Koncentracijsko taborišče Jasenovac na območju izliva Une v Savo je bilo urejeno po vzoru nemških koncentracijskih taborišč tretjega rajha. Bilo je prvo sistematično postavljeno taborišče na območju takratne ustaške Neodvisne države Hrvaške (NDH) in edino, ki je delovalo neprekinjeno od leta 1941 do 1945. Imelo je več podružnic, ki so bile v kratkih časovnih presledkih ustanovljene na območju Jasenovca. 22. aprila 1945 so se ujetniki uspeli prebiti iz zloglasnega taborišča.
Na seznamu spominskega muzeja Jasenovac je trenutno 72.193 žrtev, za katere obstajajo dokumenti, da so umrli v tem taborišču. Po teh podatkih je bilo v taborišču na različne načine ubitih 33.860 moških, 19.327 žensk in 19.006 otrok. Med žrtvami naj bi prevladovali Srbi, med njimi je bilo tudi precej judov in Romov, med ubitimi v taborišču pa so bili tudi Slovenci.
