Drnovšek v pismu, ki ga ni nikoli dal v javnost, Napolitana opozarja, da bomo z enostranskim spominjanjem zgodovine »vedno znova spodbujali revanšizme, sovraštva in zgodovinski revizionizem. Oddaljili se ne bomo le od že leta pričakovane sprave. Oddaljili se bomo od Evrope, njenih vrednot, njene vizije.« Napolitano mu je odgovoril, da ga je Drnovšek napačno razumel.

Slovenski pisatelj tržaškega rodu Boris Pahor je minuli teden v televizijski oddaji omenjal pismo, ki ga je pokojni predsednik dr. Janez Drnovšek 13. februarja lani poslal italijanskemu predsedniku Giorgiu Napolitanu. Pismo je bilo uradno, vendar nikoli ni prišlo v javnost.

Drnovšek se je odzval na izjavo Giorgia Napolitana ob italijanskem dnevu spomina na začetku leta 2007. Napolitano je govoril o dogodkih v Istri po letu 1945, ki so pripeljali do izgona večine italijanskega prebivalstva iz tedanje Jugoslavije. Eksodus je pripisal "sovražnosti in krvoželjnemu besu" slovanskega prebivalstva in "slovanskemu priključitvenemu načrtu, ki je prevladoval predvsem v mirovnem načrtu iz leta 1947". Na izjavo se je takrat glasno odzval hrvaški predsednik Stipe Mesić, ki je stopil v odkrito polemiko s predsednikom Italije. Deležen je bil burne italijanske reakcije in kritike iz evropskih institucij v Bruslju.

Slovenski odziv se je takrat zdel zelo zadržan. Reagiral pa je tudi predsednik Drnovšek. Le da tega ni storil javno, ampak s pismom Napolitanu, ki ga nikoli ni posredoval javnosti. Po uvodnih vljudnostih Napolitana opozarja, da so mu takšne ideje znane, vendar ne od najvišjih predstavnikov italijanske vlade. "Če je to resnica, ki naj bi se predstavljala skozi dan spomina, potem sem zaradi te resnice resnično zaskrbljen."

Drnovšek je na Napolitana naslovil kratek tečaj odnosa do zgodovine. "Globoko sem prepričan, da spomina na žalostno preteklost na tak način res ne bomo pozabili. Bomo pa v naš vsakdan vrnili duha tistih tragičnih časov, ki so žalostno obeležili prvo polovico preteklega stoletja ter povzročili največjo morijo na evropski celini. Niso potrebne revizije, potrebna so dejstva, pa če so še tako boleča. Kot da bi želeli pozabiti obžalujočo izjavo tedanjega predsednika italijanske vlade De Gasparija, ki jo je izrekel ob svojem nastopu na začetku pariške konference : 'Zavedam se, da je vse, razen vaše osebne vljudnosti, proti meni.'"

Po kratki oceni odnosa do fašizma, nacizma in stalinizma v sodobni Evropi je Drnovšek Napolitanu izrazil svoje veliko nezadovoljstvo. "Pričakoval bi, da bi se kot predsednik republike ob tej priložnosti uravnoteženo spomnili tudi tragedij in zmot, ki so jih v preteklem stoletju na obeh straneh današnje meje storili brutalni režimi. Bila so dejanja na obeh straneh, ki so vredna vse obsodbe in vsega obžalovanja. Pričakoval bi, ko vrednotimo trenutke, ki niso le bolečina spomina Italijanov, Istranov, ampak tudi Slovencev in Hrvatov, da storimo ustrezen napor in umestimo dejstva tja, kamor sodijo. Mešana slovensko-italijanska komisija je potrdila in uravnotežila to resnico dogajanja na etnični meji dveh narodov s svojim posebnim poročilom. Menim, da je končno napočil čas, da to resnico sprejmemo tudi politiki in jo s svojimi izjavami, dnevnimi komentarji ter svečanimi nagovori ne oddaljujemo, niti zanikavamo. To mora biti naša odgovorna dolžnost do obeh narodov, do obeh držav in do naše skupne graditve prihodnje Evrope."

Dva dni kasneje je Napolitano na dve strani Drnovškovega besedila v gostem tisku odgovoril s šestindvajsetimi vrsticami vljudno formuliranih žalitev. Drnovšku je odpisal, da ga ni razumel. Napolitano pravi, da se je ob nastopu na slovesni priložnosti, ki je bila namenjena samo italijanskemu občinstvu, skliceval "na vrednote, ki so skupno premoženje Evropske unije, v kateri je Italija od vsega začetka dejavnik političnega združevanja. Znati pogledati na zgodovino našega kontinenta, tudi na njegove najbolj temne strani, pomeni najti inspiracijo za obnovitev skupnega napora pri graditvi prihodnosti miru in prijateljstva med narodi. /.../ Ne sme torej biti nobenih dvomov o pravem pomenu mojih misli, ki so v skladu z mojim jasno izraženim naporom za politično integracijo Evrope."

Ob letošnjem obisku Trsta ob dnevih spomina je Napolitano govoril v podobnem duhu kot lani. Novinar Paolo Rumiz ga je opozoril, da je zaradi pozabljene zgodovine fašizma Italija na vzhodni meji nevplivna država. Evropska Unija se je na severu razširila do Baltika, na jugu pa do Pirana. Njen konec se vidi iz Trsta.