Ne poznamo plemiške rodovine, ki bi v slovenski zgodovini zapustila tako globoke sledi, je v besedilu Grofje Celjski zapisala Rolanda Fuger Germadnik. Celjska dinastija, ki se je povzpela v evropske vrhove plemstva, je svoj strmi vzpon začela leta 1341 in ga končala 1456.
Začetki celjskih grofov segajo v čas gospodov Žovneških. Slednji so si s kopičenjem posesti ter spretnim dinastičnim povezovanjem okrepili svoj ugled do te mere, da jih je leta 1341 cesar Ludvik Bavarski povzdignil v grofe Celjske.
Celjska hiša je največji vzpon doživela v času Hermana II. Celjski grofje so si pod novim zaveznikom pridobili obsežna posestva in naslove na območju današnje Hrvaške. Na višku slave so se sorodstveno vezali z ogrsko, poljsko, srbsko in bavarsko vladarsko hišo, je v spremnem besedilu navedel Fuger Germadnik.
Po uboju Ulrika II. leta 1456 je prešel večji del posesti Celjskih grofov v roke Habsburžanov, s katerimi so sicer imeli dolgotrajne napete odnose.
Razstavo je Festival Ljubljana postavil v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje.
