»Celje je postalo prepoznaven nogometni center, mogoče je manjkal le naslov državnega prvaka. Meni je bila ena lovorika dovolj, zato sem želel delati z nižjimi selekcijami. Zame je nerazumljivo, da 95 odstotkov vseh mladincev preneha igrati nogomet po 12 letih treninga, ker za njih ni več prostora v matičnih klubih. Ko sem na tiskovni konferenci izvedel, da nisem več direktor kluba, predsednik pa ni sprejel moje ponudbe za delo z mladimi, sem se odločil, da skušam željo o pomoči mladim nogometašem uresničiti v Ljubljani,« pojasnjuje Darko Klarič.

Poteza je bila nenavadna, saj dolgoletnih izkušenj ni nadgradil na najvišji ravni, ampak je ubral težjo pot in začel iz nič. »V Celju sem imel veliko prijateljev, a sem vseskozi čutil, da nisem Celjan. Če bi prevzel Slovan, Svobodo ali katerikoli drugi klub v Ljubljani, bi vedno lahko dobil očitek, da sem skušal pobrati trud generacij dela v 100 letih in sam sebi pripisati vse zasluge. Pri novem klubu mi tega nihče ne more očitati. Zanimajo me izzivi, ki so drugačni in težki, čeprav sem se zavedal, da je to noro dejanje. Če bi hotel lažjo pot, bi šel v drug klub, v katerem bi me bili veseli kot sponzorja, vendar želim ustvarjati, da bodo ljudje nekoč rekli, to pa je nekaj, kar je bilo narejeno na novo in je dobro,« razlaga Klarič v novih klubskih prostorih tik ob štadionu v Šiški, kjer uporabo igrišč plačujejo po ekonomski ceni.
Ustvarjamo zmagovalce je moto kluba s točno določeno športno filozofijo. »V kategorijah od 7 do 18 let želimo izšolati igralce, da postanejo kakovostni nogometaši. Pri dečkih do 14 let, kadetih in mladincih imamo tekmovalne ambicije, da v treh letih pridemo v prvo državno ligo. Pri članih se naša filozofija popolnoma spremeni. Glede na to, da je v Ljubljani že Interblock, da ne bo prišlo do združitve z Olimpijo, ki ima svoje ambicije, v prestolnici ni več prostora za še enega prvoligaša. Ker 95 odstotkov mladih igralcev preneha z nogometom, bo članska ekipa sestavljena iz naših mladincev. To seveda pomeni, da ne moremo pričakovati prve lige, ampak tretjo, morda drugo ligo. Članska ekipa bo namenjena usposabljanju za prehod iz mladinske v člansko kategorijo. Seveda bodo nekateri šli v druge slovenske klube,« razlaga Klarič, ki kot predsednik koordinira in nadzira delovanje kluba. Deset trenerjev, ki delajo od zore do mraka, sestavlja strokovni svet, imajo pa še svet staršev, ki je posvetovalni organ.

Ostali klubi na Bravo gledajo različno. Z nekaterimi zgledno sodelujejo, nekaterim niso všeč in poslušajo očitke, ker igralci odhajajo v NK Bravo. »V nogometu so točno določena pravila pod kakšnimi pogoji lahko igralec prestopi in mi jih spoštujemo. Z nekaterimi klubi smo se dogovorili za prehode igralcev, z nekaterimi se ni možno pogovarjati, morda tudi zaradi njihovih različnih interesov. Imamo svojo skavting službo, ki išče zanimive igralce za naš klub. Ni res, da želimo klub voditi le igralce od drugod, res pa je, da glede na športno politiko želimo imeti najboljše. Mnogi najboljši želijo priti v naš klub, ker so se že po dveh letih prepričali, da se tukaj dobro dela. Edina stvar, ki bo preprečila fluktuacijo igralcev, je zelo dobro delo v klubu. Če ni treningov čez počitnice, če se slabo dela, če je otrok malo bolj ambiciozen, je normalno, da si želi iti v drug klub, kjer se dela boljše,« na očitke odgovori Klarič, ki je ponosen, da sta dva igralca že odšla v tujino.

Mladinski reprezentant Matej Rapnik je član Heartsa na Škotskem, obenem pa dvakrat letno opravlja izpite v nogometnem razredu na gimnaziji v Šiški. »S tem smo dokazali, da je možno združiti celo treniranje v tujini in šolo doma,« z veseljem pove Klarič in dodaja, da je 11-letni David Cvjetičanin odšel v Valencio v Španijo na željo staršev, edini motiv pa je bil napredek, zato o odškodnini sploh ni bilo govora.