Osnutek sprememb omenjenega zakona - uradno bodo novelo zakona vložili v postopek sprejemanja še ta teden - so pripravili zato, ker so prepričani, da ima sicer aprila lani sprejeti novi zakon še vedno vrsto pomanjkljivosti, kar se je pokazalo ob lanskih predsedniških volitvah. Spremembe naj bi sprejeli po skrajšanem postopku.

Tako naj bi že za letošnje parlamentarne volitve veljalo, da bi kampanja namesto mesec dni trajala le tri tedne. Plačano politično oglaševanje bi bilo dovoljeno samo v tem času, v času od razpisa volitev - navadno je to malo več kot tri mesece od dneva glasovanja - do začetka kampanje pa bi bilo prepovedano. Kazen za tiste, ki bi kljub prepovedi naročili oglase v tem obdobju, bi bila od 15.000 do 20.000 evrov. Izjema naj bi bilo le plakatiranje pri stojnicah, kjer bi zbirali podpise za vložitev nestrankarskih kandidatov oziroma list.

K večji preglednosti in s tem boljšemu nadzoru bi pripomogla tudi tretja predlagana novost, da se med stroške kampanje štejejo tudi stroški svetovanja pri njenem načrtovanju ne glede na to, kdaj so nastali. Zdaj se je namreč dogajalo, da so nekateri volilni štabi ta strošek, ki navadno nastane pred kampanjo, prištevali k stroškom kampanje, drugi pa ne. Po letošnjih napovedih ti stroški niso ravno majhni, kajti Pahorjevi socialni demokrati so že sporočili, da jih bo svetovanje ameriških strokovnjakov stalo 100.000 evrov. Po zakonu stroški volilne kampanje za poslanske volitve ne smejo presegati 0,4 evra na volilca, se pravi za stranke, ki kandidirajo po vsej državi, približno 640.000 evrov.

Zato, da stranke ne bi bile preveč odvisne od donatorjev in jim za visoke prispevke ne bi bilo treba vračati usluge, naj bi iz veljavnega zakona črtali določilo, da se denar za kampanjo ne všteva kot donacija stranki.

Če bo državni zbor to potrdil, bo najvišja dovoljena vsota za posameznega donatorja stranki za polovico zmanjšana, na deset letnih povprečnih bruto plač. V Zares tudi predlagajo, naj se odpravi delno povračilo stroškov kampanje. Ne nazadnje tudi zato, ker si stranke, ki na volitvah dobijo več kot odstotek glasov, vsako leto sorazmerno številu glasov razdelijo skoraj tri milijone evrov dotacij iz državnega proračuna. Letos bodo stranke dobile 2,825.504 evre državnega denarja. Poleg tega je država za zadnje parlamentarne volitve povrnila strankam 243.000 evrov stroškov, organizatorjem kampanj lanskih predsedniških volitev pa 171.000 evrov.