Na drugem zboru največjih svetovnih športnikov, ki so ga organizirali v Parizu (prvič so bile igre v francoski prestolnici leta 1900, med favoriti pa je bil Pariz tudi za organizacijo leta 2012, a je ta pripadla Londonu), so tako prvič v zgodovini uporabili znano olimpijsko geslo "višje, hitreje, močneje", v Parizu pa so športnike tudi prvič namestili v tako imenovani olimpijski vasi, ki je od takrat tradicionalni dom športnikov v času olimpijskih iger.

Eno izmed novosti so igre v Parizu prinesle tudi ob zaključni slovesnosti, na kateri so prvič v zgodovini vzdignili tri zastave - domačo, zastavo Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) in zastavo države, ki ji je pripadla organizacija naslednjih iger. Število akreditiranih novinarjev je prvič doseglo številko tisoč, z iger v Parizu je šel na televizijske zaslone prvi neposredni prenos, prvič pa so v plavanju uporabili danes standardno dolžino bazenov (50 metrov) z označenimi progami.

V boju za prireditev iger leta 1924 je Pariz premagal Amsterdam, Barcelono, Los Angeles, Prago in Rim, po nečem pa so bile olimpijske igre v Parizu tudi zadnje. Zadnjič so namreč potekale pod predsedovanjem slovitega Francoza Pierra de Coubertina, tekmovanje v enem izmed najpopularnejših svetovnih športov, tenisu, pa je po letu 1924 z olimpijskega programa izginilo za kar 64 let in se je vrnilo šele leta 1988 v Seulu v Južni Koreji. Najuspešnejši športniki so bili finski tekač Paavo Nurmi, ki je osvojil kar pet zlatih kolajn (najspektakularnejši sta bili zmagi na 1500 in 5000 metrov, saj je obe osvojil v razmaku dobre ure), njegov rojak Ville Ritola s štirimi zlatimi odličji, tri zlate kolajne pa je osvojil francoski sabljač Roger Ducret. Enako uspešen je bil tudi ameriški plavalec Johny Weissmuller, nesporno najznamenitejše ime iger, ki je osvojil tri zlate kolajne v plavanju in bronasto v vaterpolu, po naslednjih olimpijskih igrah pa je postal ena največjih hollywoodskih zvezd in v kar dvanajstih filmih upodobil Tarzana.

Ko je govora o olimpijskih igrah leta 1924, se ne da izogniti podatku, da so istega leta v Chamonixu, prav tako v Franciji, organizirali tudi prve zimske olimpijske igre. Te so bile nato do leta 1992 (te so bile znova v Franciji, v Albertvillu) na sporedu v istem letu kot poletne, od leta 1994 (Lillehammer) naprej pa se zimske in poletne olimpijske igre izmenjujejo na dve leti. Igre v Chamonixu so sprva nosile naziv "Mednarodni zimski športni teden", MOK pa jih je kot prve zimske olimpijske igre priznal kasneje. Potekale so med 25. januarjem in 4. februarjem, na njih pa se je 256 športnikov iz 16 držav pomerilo v devetih disciplinah (bob, kerling, umetnostno drsanje, hitrostno drsanje, hokej na ledu, tek na smučeh, smučarski skoki, nordijska kombinacija in "military patrol", šport, ki ga danes poznamo kot biatlon).