Mednarodne smučarska zveza FIS je za nekaj disciplin (teki, skoki, nordijska kombinacija) objavila celotno lestvico zaslužkov na tekmah svetovnega pokala, pri drugih panogah le delno. Zakopali smo se torej v nekaj preostalih smučarskih, biatlonskih in deskarskih disciplin in naredili (približno) lestvico zaslužkov tujih in naših športnikov. Vsote se nanašajo le na nagrade, ki so jih tekmovalci dobili z uspehi na tekmah. Ob tem je veliko preračunavanj, saj so ponekod zaslužki v evrih, denimo pri biatlonski zvezi IBU, drugod (pri FIS) pa je uradna valuta švicarski frank (računali smo, da je frank vreden 0,641 evra).

Višina nagradnega sklada tekmovanj, ki jo predpisuje mednarodna smučarska zveza FIS, se odraža tudi v zaslužku. Tako je za smučanje prostega sloga, kjer v krosu tekmuje Saša Farič, predpisan minimalni nagradni sklad 15.000 švicarskih frankov (9.615 evrov), od tega mora zmagovalec dobiti vsaj 43 odstotkov. V alpskem smučanju je minimalni nagradni sklad 100.000 frankov (64.100 evrov), Hrvati na Sljemenu pa so se izprsili do višine 165.000 evrov. V skokih je minimalni sklad 70.000 frankov, v tekih 40.000, v deskanju 25.000...

Na vrhu lestvice FIS je po nizu zmag avstrijski skakalec Thomas Morgenstern, ki je presenetljivo premagal alpskega smučarja Bodeja Millerja. Lani je bila na vrhu Marlies Schild, ki je zaslužila več (296.100) kot letos Morgi. Alpsko-skakalno druščino zaslužkarjev sta v ospredju premešala le tekača Lukaš Bauer in Virpi Kuitunen, medtem ko je biatlonski kralj Ole Einar Bjoerndalen petnajsti. Rekord izpred dveh let drži Janica Kostelić, ki je tedaj zaslužila nekaj drobiža več kot 360.000 evrov.

Petra Majdič je še drugič zapored med slovenskimi zimskimi športniki prigarala največ evrov, letos šest tisočakov več kot lani. "Glede na to, da vozim sponzorski avto, živim doma pri starših in da za te dosežke garam 19 let, ne zaslužim dovolj," je Petra dejala pred dnevi. Več od Majdičeve je zaslužilo pet tekačic, trije tekači (Italijan Di Centa le 100 evrov), osem skakalcev, 16 alpskih smučarjev in 14 smučark ter nobeden nordijski kombinatorec. Nemcu Ronnyu Ackermannu so kapnili štirje tisočaki manj od Petre Majdič. Do nagrad je prigaralo 61 tekačev iz 15 držav, 94 tekačic iz 17 držav ter 35 skakalcev in 35 nordijskih kombinatorcev.

Manj kot lani je to zimo od nagrad s tekem nakapljalo Andreju Jermanu, ki znova zaseda drugo mesto po številkah, ki gredo skozi bančni račun. Aleš Gorza in Tina Maze pa sta prehitela Jerneja Damjana, ki je polovico zaslužil na eni sami tekmi v Wilingenu. Tina Maze ima še boljši odstotek z zmago v St.Moritzu. Zanimivo, da je biatlonka Teja Gregorin letos zaslužila kar 10.000 evrov manj kot lani, saj je bila velikokrat tik na robu osmih nagrajenih biatlonk. Deset najbolj uspešnih letos je zaslužilo skupaj 38.000 evrov več kot lani.

Seveda je ta lestvica zaslužkov samo informativna. Izračun smo naredili na podlagi bruto nagradnega sklada, ki ga navajajo FIS in organizatorji tekem, ter brez odbitka davka in dohodnine. Hkrati niso všteti posebni skladi, kot ga imajo, denimo, biatlonci za pokal narodov. To so tudi številke brez sponzorskih prispevkov, ki v primerih nekaterih športnikov niso majhni.