Na Poljskem ste se, sploh sodeč po letošnjih rezultatih, odlično znašli. Pa je tudi kakšna stvar, s katero niste zadovoljni?

Ne. Mirno lahko rečem, da sem na Poljskem izredno zadovoljen z vsem, tako z ekipo, ki jo imam na razpolago, kot s pogoji za delo in odnosom z vodstvom kluba. Mesto je majhno, ima okrog 30.000 prebivalcev, ki pa imajo vsi zelo radi košarko in naša dvorana je na vsaki tekmi polna.

Izidi bi v tej sezoni res že težko bili boljši...

Rezultatsko nam gre zares zelo dobro. V državnem prvenstvu smo na prvem mestu, v pokalu ULEB pa smo se uvrstili na zaključni turnir najboljše osmerice v Torinu. Ker je naša dvorana premajhna, smo domače evropske tekme igrali na Češkem, v dvorani za osem tisoč gledalcev, v kateri pa smo se počutili zelo domače in se v pokalu ULEB zaenkrat res izkazali.

Je to, da ste v osmini finala pokala ULEB igrali proti Kijevu, ki ga vodi vaš slovenski kolega Tomo Mahorič, predstavljal kakšen dodaten motiv?

Ne, to ni igralo nobene vloge. S Tomom se poznava že zelo dolgo, pri Olimpiji sva dolgo časa sodelovala na tak in drugačen način, pred sezono pa sta bila najina kluba tudi istočasno na pripravah v Kranjski Gori. Tokrat sem ga pač premagal, odločilna pa je bila prva tekma, ki smo jo v gosteh odigrali zares dobro. Na povratni tekmi je bil boljši Kijev, za katerega dobro igrata tudi nekdanja Olimpijina košarkarja Marko Maravič in Manučar Markoišvili, a smo si na prvi tekmi priigrali zadostno zalogo.

V četrtfinalu ste dobili enega najtežjih nasprotnikov, Dinamo iz Moskve, proti kateremu verjetno nimate veliko možnosti?

Res je, da smo za nasprotnika dobili košarkarskega giganta, z gigantskim proračunom in izjemnimi posamezniki, a to na igrišču ne bo igralo vloge. Tudi mi imamo svoje načrte, zaključni turnir osmerice je zelo specifičen, saj se v treh dneh igrajo tri tekme in ob takšnem sistemu so tudi presenečenja pogosta. Če se nam stvari poklopijo, lahko presenetimo tudi Dinamo, pa še kam dlje lahko pridemo.

Kakšen je status košarke na Poljskem in kako bi poljsko ligo primerjali z ligo NLB?

Kar se tiče popularnosti, je dejstvo, da za košarko na Poljskem zares vlada izjemno zanimanje in da priljubljenost raste iz leta v leto. Proračuni klubov so visoki, v njih igra ogromno tujcev, predvsem Američanov, pri čemer morajo biti med dvanajsterico košarkarjev vselej po štirje domačini, eden pa mora biti vseskozi tudi na igrišču. En klub nastopa v evroligi, trije pa v pokalu ULEB. Edina stvar, ki me pri vsem skupaj dobesedno ubija, so dolga potovanja. Na vse tekme potujemo z avtobusi, letalskih povezav znotraj Poljske ni, pri čemer je cestna infrastruktura zelo slaba, saj se avtoceste šele gradijo. Vsako potovanje na gostovanje nam tako vzame po osem, devet ur v eno smer, kar je zares izjemno naporno. Kar se primerjav z ligo NLB tiče, težko povem kaj pametnega, je pa dejstvo, da je poljska liga precej močnejša, kot bi si marsikdo mislil.

Kako gledate na dogodke v svojem nekdanjem klubu, Unionu Olimpiji?

Vse skupaj spremljam bolj slabo. Preko satelita sicer lahko gledam program slovenske televizije, a je bil signal v času tekem evrolige vselej zakodiran. Ne vem, kaj se natančno dogaja, je pa dejstvo, da se je v Olimpiji v zadnjem letu izmenjalo kar nekaj trenerjev, da se težave pojavljajo vsako sezono in da okrog Tivolija očitno prevladuje preveč različnih interesov, namesto da bi vsi delali za skupno dobro našega največjega kluba. Upam, da se bo kmalu vse skupaj uredilo, saj je Olimpija v Evropi še vedno zelo cenjeno ime, žal pa se o njej širi vse slabši glas.

Kakšna je vaša pogodba s Turowom? Si vas Poljaki želijo zadržati?

Pogodba se mi izteče ob koncu sezone. S klubom sem jeseni leta 2006 sklenil pogodbo po sistemu "ena plus ena", v klubu pa so večkrat izrazili željo, da bi me zadržali tudi v prihodnji sezoni. Možnosti za podaljšanje pogodbe vsekakor so, saj imamo glede na trenutni položaj možnosti za osvojitev naslova državnega prvaka, kar bi pomenilo, da bi v naslednji sezoni igrali v evroligi. To so sanje kluba, ki ima, odkar so ga prevzeli ambiciozni ljudje, zelo visoke cilje. Toda sam se še zdaleč nisem odločil, ali bom ostal, za to bo vseeno potrebno počakati do konca sezone.

Če se vrneva k Olimpiji - nobena skrivnost ni, da ste eden izmed glavnih kandidatov za njenega trenerja v prihodnji sezoni. Je res, da so iz Tivolija z vami že navezali stike?

Nobene ponudbe nisem dobil. Vem, da sem bil želja direktorja Janeza Rajglja, ki je z mano tudi opravil razgovor, a takrat nismo našli skupnega jezika. Res pa je, da bi bil povratek v Olimpijo zame velika čast, saj sem čustveno precej vezan na ta klub, v katerem sem preživel več kot deset let. Če bodo iz Tivolija z menoj navezali kontakte, bom o ponudbi z veseljem razmislil, toda ob tem je dejstvo tudi, da sem profesionalec in bi rad deloval v okolju, v katerem so razmere urejene.

Pa ponudbe drugih klubov? Verjetno vam jih ne manjka...

Zaenkrat nič. Med sezono so me hoteli v Benettonu iz Trevisa, ki bi bil Turowu pripravljen odšteti tudi odškodnino, a nisem hotel prekiniti začetega dela. Zelo konkretno ponudbo sem imel tudi za selektorski stolček poljske reprezentance, toda ker si želim stoodstotno delovati v klubski košarki, sem jo zavrnil. Drugih ponudb ni bilo.