Vse se je vendarle dobro končalo, Drago Jančar, tedaj novinar Večera, je že nekaj trenutkov za tem na odru zardelih lic in širokega nasmeha prejemal Tomšičevo nagrado, ki jo je 26-leten prejel za izvrstno delo v novinarstvu.

Tega simpatičnega dogodka se nekateri novinarji še dobro spominjajo, zgodba o podelitvi Tomšičeve nagrade leta 1974 pa se tukaj šele dobro začne. Tedanji predsednik Zveze komunistov Slovenije Franc Šetinc je po razglasitvi nagrajenca pri Društvu novinarjev Slovenije (DNS) poskušal doseči, da društvo Jančarju nagrado prekliče. Takratni predsednik novinarskega društva Slavko Fras se je uprl oblasti in prejemnika ubranil, podporo pa mu je izreklo tudi Društvo slovenskih pisateljev (DSP) s predsednikom Miškom Kranjcem na čelu. Novinarski stroki se je zdelo najpomembneje zaobiti vsako možnost političnega vpliva na strokovno presojo o tem, kdo je leta 1974 najbolj izjemen med novinarji.

Kako v Sloveniji nagrajujemo novinarsko delo danes in kakšnega pomena je pri tem strokovna presoja? Ali na imena dobitnikov bolj kot leta 1974 vpliva politika?

Med novinarsko nagrado in izjavljanjem pripadnosti

Medtem ko je med novinarskimi nagradami na mednarodni ravni najpomembnejša in najbolj cenjena Pulitzerjeva nagrada, ki jo podeljuje komisija, sestavljena iz novinarjev, urednikov in profesorjev, v Sloveniji podeljujemo dve novinarski nagradi. Nagrado Consortium veritatis/Bratstvo resnice podeljuje DNS, drugo nagrado pa razpisuje Sklad Josipa Jurčiča (SJJ), ki je bil v sodelovanju Nove revije in Društva slovenskih pisateljev ustanovljen leta 1993.

Novinarka in strokovnjakinja za novinarski praktikum na Fakulteti za družbene vede Sonja Merljak Zdovc meni, da so novinarske nagrade zelo zaželene in koristne ter da jih je na Slovenskem absolutno premalo. To, da jih podeljujejo različne organizacije, fundacije, združenja, društva, kraljevske družine, razni mednarodni fondi in podjetja, se ji ne zdi narobe. "Če odprete katero koli številko revije Columbia Journalism Review, opazite, da jih podeljujejo številne organizacije, od zasebnih do javnih, podeljujejo pa jih tako na nacionalni kot na regionalni ravni." Novinarske nagrade podeljujejo za najrazličnejša področja in žanre, posebne prejemajo preiskovalni novinarji ali avtorji najboljših reportaž, prav tako je v tujini običajno, da novinarske nagrade razpisujejo športna, gospodarska, medicinska, okoljevarstvena in druga društva, ki jih podeljujejo najboljšim novinarjem za kakovostno poročanje o strokovnih temah.

Sociolog in publicist Bernard Nežmah meni, da lahko pomen novinarskih del celo bolj merodajno od novinarjev presojajo preučevalci množičnih medijev, kot so profesorji novinarstva in literature, sociologi, zgodovinarji in antropologi. "Podmena, da ima novinarska nagrada Društva novinarjev Slovenije večjo težo od Jurčičeve nagrade zaradi dejstva, da jo podeljuje komisija iz vrst novinarjev, je zmotna; tudi Nobelove nagrade za mir ne podeljujejo mirovniki, pesniških nagrad pa ne pesniki." Nežmah meni, da sta obe nagradi pomembni za refleksijo novinarskega in publicističnega dela, če pa bi hoteli najti merodajni kriterij, po katerem bi presodili, katera ima večji družbeni pomen, bi bil to seznam nagrajencev v zadnjih 15 letih. "Nagrado naredijo nagrajenci," pravi Nežmah.

To povsem drži, vendar pa veliko poklicnih novinarjev meni, da gre pri Jurčičevi nagradi bolj za politično izjavo kot za nagrado strokovni kakovosti.

Bi bil Josip Jurčič zadovoljen?

Kdo bo letošnji dobitnik Jurčičeve nagrade, najbrž za nikogar, ki vsaj od daleč spremlja medijsko dogajanje v Sloveniji, ni bilo presenečenje. Ime se je dalo uganiti že iz februarske številke revije Ampak (izdaja jo založba Nova revija, delno pa financira tudi ministrstvo za kulturo), kjer se spominjajo 15-letnice ustanovitve Sklada Josipa Jurčiča, uvodnik pa je odgovorni urednik Ampaka Jože Možina zaupal nekdanjemu v. d. urednika Maga Silvestru Šurli. Kot je na slovesni podelitvi v Narodni galeriji dejal predsednik SJJ Drago Demšar, so Šurli in njegovim novinarskim kolegom tednika Mag Nenadu Glücksu, Biserki Karneža Cerjak, Igorju Kršinarju in Brigite Ferlič Žgajnar letošnjo Jurčičevo nagrado podelili za "odločno in javno zoperstavljanje kapitalskim vplivom na uredništvo tednika Mag". Kljub dobremu namenu, da Sklad nagradi novinarsko delo, pa v stroki vlada dvom, ali podeljevalec v resnici nagrajuje kakovostno novinarsko delo ali pa predvsem določen politični profil novinarjev. Društvo slovenskih pisateljev je po podelitvi prejelo ugovor zoper nagrajence, ker javnost ni bila seznanjena s tem, da je DSP letos izstopil iz upravnega odbora Sklada. Zgodovinsko dejstvo tako ostaja, da je upravni odbor DSP leta 1993 soustanovil Jurčičev sklad, vendar od letos DSP kot institucija v skladu ne sodeluje več, pravi predsednik pisateljskega društva Slavko Pregl. "Na sami podelitvi gospod Demšar ni govoril o izstopu DSP, ni pa tudi rekel, da bi uradni predstavniki DSP sodelovali v tokratnem delu UO Sklada."

Kot pravi predsednik DNS Grega Repovž, vsak, ki se odloči podeljevati nagrade, to stori z nekim ciljem in namenom, kar pa ne pomeni, da je nagrada brez legitimnosti. "Če se politiki ali predstavniki kulture in civilne družbe odločijo podeliti nagrado novinarjem po svojih kriterijih ter se pri tem ne gredo mimikrije, je to nekaj normalnega. Narobe bi bilo, če bi si poskusili nadeti videz nečesa drugega: da gre na primer za nagrado, ki jo podeljujejo novinarji." Sonja Merljak Zdovc tako kot Bernard Nežmah meni, da legitimnosti nagradi ne more dati njen podeljevalec. Pravi, da si Jurčičeva nagrada sama ne more prizadevati biti polnovredna alternativa nagradi DNS, njeni podeljevalci pa ne morejo trditi, da je njihova nagrada vredna več ali pa manj. Meni, da o pomembnosti in vrednosti neke novinarske nagrade presojajo kolegi in javnost, ki znajo oceniti in presoditi, ali je bila nagrada podeljena za novinarsko delo ali pa je bila podeljena s kakšnim drugim namenom. Če je nekdo dober pisec, si nagrado zasluži, ne glede na svoje prepričanje, pravi Merljak-Zdovčeva, "če se pa nagrada podeljuje samo enim, in to le zato, ker so naši, ne glede na njihovo novinarsko kakovost, nagrada nima posebne vrednosti".

Okrogla miza o lastništvu nad mediji in profesionalizmu: Novinarji se ne bi smeli deliti na leve in desne (video)