Tudi na ledeni ploskvi je Tomaž Vnuk hokejist, ki ga vsi dobro poznajo. Predvsem zaradi neverjetno borbene igre in dejstva, da je kljub vse prej kot rosnim letom še vedno živahen kot v najstniških letih, v zadnjem času pa tudi zaradi goste oranžne brade. Leta 1970 rojeni Vnuk namreč sledi hokejistom iz prestižne lige NHL, ki se med končnico zaradi vraževernosti ne brijejo, sedaj pa ni nobenega dvoma več, da bo brada na njegovem obrazu zrastla še za nekaj milimetrov in ostala še vsaj deset dni. Oziroma več, saj ne gre pričakovati, da bi ZM Olimpija v velikem finalu lige EBEL proti sicer favoriziranemu Salzburgu izgubila vse štiri uvodne obračune.

"Seveda sem vesel, da brada ostaja! To namreč pomeni, da smo izločili Linz in je sedaj pred nami veliki spopad s Salzburgom za lovoriko lige EBEL," je pogovor začel Vnuk in v isti sapi z nasmeškom na licih dodal: "Nato nas sicer čaka še končnica v državnem prvenstvu in kdo ve, morda se bo brada zavlekla vse do aprila!" Po veliki, a naporni zmagi nad Linzem vse navijače zeleno-belih seveda zanima, če je Zmajem sploh še ostalo kaj moči za Rdeče bike iz Salzburga. "Res je, da je naš nasprotnik v polfinalu odigral dve tekmi manj, a prepričan sem, da premora ni izkoristil za odmor, pač pa so hokejisti brez dvoma trdo trenirali," razlaga 37-letni hokejist, ki kljub starosti še ne razmišlja o koncu kariere in je že podaljšal pogodbo z ZM Olimpijo še za dve leti. Vnuk se hkrati strinja, da bo ljubljanska publika veliki adut aktualnega slovenskega hokejskega prvaka: "Za vsakega športnika je zares enkratna nagrada, če lahko kdaj v svoji karieri zaigra pred takšno publiko. V nedeljo so bili gledalci praktično že na nogah še pred našim prihodom na ledeno ploskev, potem pa so nam z glasnim navijanjem precej olajšali težko delo. Vesel sem, da se je hokejska evforija končno spet vrnila v Ljubljano. Čeprav je sedaj drugače, kot v časih naših obračunov z Jesenicami. Tokrat je celotna publika pač na naši strani! Sicer pa moram priznati, da nikoli nisem dvomil, da bo hokej nekoč v prestolnici spet šport številka ena."

Ob formi, ki jo v tej sezoni kaže zimzeleni Rajc, si mnogi želijo, da bi napadalec, ki se je začel z drsalkami po ledu poditi že pri štirih letih, znova oblekel tudi dres z državnim grbom. Pred Slovenijo je namreč letos zgodovinsko svetovno prvenstvo, na katerem se bo ob velikem jubileju hokeja pomerila tako z Združenimi državami Amerike kot tudi s Kanado. "Za reprezentanco sem igral sedemnajst let, kar je zares neverjetna doba. Le redki se lahko pohvalijo s takšno številko. Mnogi mi govorijo, naj spet zaigram za Slovenijo, a moje mnenje je, da imamo dovolj mladih igralcev, ki si zaslužijo priložnost na veliki sceni," razlaga Vnuk, ki pa grenkobe v glasu ne more skriti. Dejstvo je namreč, da njegov odnos s Hokejsko zvezo Slovenije (HZS) ni ravno najboljši (žal sploh ni edini s takšnimi izkušnjami), toda o podrobnostih noče govoriti: "Že dolgo časa nimamo prav nikakršnega odnosa."