Njegove uvrstitve v slalomu so ga pripeljale do prve jakostne skupine. Do štartnih številk, ki na vsaki tekmi, naj bo še tako mila zima in posledično mehka proga, omogočajo preboj na vrh. Prebliskov do zmagovalnega odra 27-letni smučar še ni doživel. A ima ob stalnih uvrstitvah med prvo petnajsterico, ki ga jih je sicer s ponesrečenim nastopom prekinil v Kranjski Gori, recept, kako do njih.

Sinu je ime Glen. "Ime je islandskega izvora. A nima nobene posebne povezave z Islandijo. S Petro sva iskala ime, da nama bi bilo všeč, da ne bi bilo predolgo in da ne bi takoj po rojstvu dobil vzdevka," z raztegnjenimi ustnicami pojasni ponosni očka. "Prve štiri dni sem bil precej v trboveljski bolnišnici. Odtlej sem bil veliko na terenu, tako da Glena nisem videl veliko," nadaljuje. "Če bi lahko primerjal občutke ob rojstvu sina in športnim uspehom? Razmišljal sem o tem. A glede na to, da še nisem zmagal na tekmi svetovnega pokala, bi dal težko kakšen konkretnejši odgovor. Zaenkrat lahko zatrdim le, da je lepo, prekrasno dobiti sina," je bil še bolj nasmejan Vajdič.

V tej sezoni je po izobrazbi slalomist, po talentu pa še vedno tudi veleslalomski up, doživel ogromni rezultatski napredek. "Enostavno se je vse 'poklopilo'. Ko sem bil slabši na prvi progi, sem z boljšim drugim nastopom dosegel dober rezultat. Pred sezono sem si želel, da bi dal na vsaki tekmi svoj maksimum. To mi je do sedaj uspevalo zelo dobro," pojasni slalomski prvokategornik, ki je pravi preboj proti svetovnemu vrhu doživel precej pozno, glede na to, da je dolgo veljal za enega najobetavnejših slovenskih smučarjev.

"Bil sem 'potencial' že v sezoni 1999/2000, ko sem se priključil A reprezentanci. A odtlej nisem naredil potrebnega preskoka. Od mlajših smučarjev se je pričakovalo, da bomo nadomestili izjemno uspešno generacijo, a mi in nam to tedaj ni uspelo. Ni bilo lahko. A počasi sem se učil, zorel in mislim, da sem dozorel. Očitno sem potreboval toliko časa," je Velenjčan iskal vzroke za preboj proti najboljšim.

Najboljši rezultat sezone je Bernard Vajdič dosegel v Alti Badii, kjer je bil peti. "Ko sem po nastopih preučeval svoje vožnje, sem imel večkrat občutek, da bi lahko tvegal več. In tu je moja največja rezerva. Tudi za ceno odstopa je vredno kdaj tvegati," vidi Vajdič ključ do preboja v sam vrh.

Največji uspeh na veliki tekmi je Vajdič dosegel leta 2000 na mladinskem svetovnem prvenstvu v Stonehamu v Kanadi, kjer je bil podprvak v veleslalomu. Odtlej na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah ni blestel. "Venomer sem prišel na veliko tekmovanje s slabega izhodišča. Zavedal sem se, da je moj domet med 15. in 30. mestom. Tako je nemogoče doseči vrhunski rezultat. V Stonehamu sem bil favorit za kolajne in breme sem prenesel zelo dobro. Zato si želim, da bi še kdaj prišel na veliko tekmovanje kot favorit. Tedaj bom verjel v uspeh, ki ga bom lahko tako tudi dosegel. Priložnosti bodo še prišle. Prihodnje leto bo svetovno prvenstvo, pa leto kasneje olimpijske igre... Izhodišče imam zaenkrat dobro," pravi Vajdič, ki pa je nekoliko presenetil z izjavo, da se v svetovnem pokalu vidi le še kakšno leto ali dve po olimpijskih igrah 2010 v Vancouvru.

"Je že res, da bom tedaj star šele dobrih 30 let. A mislim, da je takšna realnost. Sam sem se učil smučanja na dolgih smučeh. Kasneje je prišla karving tehnika, ki sem jo, sodeč po rezultatih, dobro osvojil. Vsaj zase lahko tako trdim. A slalomski trend je takšen, da bolj, ko smučaš po robnikih, hitrejši si. In mojstri tega so mladi smučarji. Tisti, ki so odraščali s karvingom. In ti bodo v naslednjih letih zelo hitri, verjetno prehitri," zre Vajdič v prihodnost svetovnega slalomskega alpskega smučanja.