Vrsto let je bil tudi evropski poslanec.

Lojalist do zadnjega diha

"Plodijo se kot zajci, razmnožujejo kot golazen," je leta 1968 o severnoirskih katolikih grmel Ian Paisley na zborovanju večinske protestantske unionistične skupnosti, lojalne britanski kroni in uniji Severne Irske z Britanijo. Zadnja je zaradi politikov, kot je bil on, globoko sovražila manjšinsko katoliško "nacionalistično" skupnost, katere politiki, posebno republikanski, so se enako vročično zavzemali za združitev z Republiko Irsko. Ko so se v obeh skupnostih aktivirale še polvojaške skupine, med katerimi je bila najbolj zloglasna Ira (Irska republikanska armada), ki so pobijale sodržavljane tudi samo zato, ker so bili druge vere, je sovraštvo pognalo še globlje korenine. V 30 letih je bilo ubitih več kot 3000 ljudi, veliko več pohabljenih, večina prestrašena.

Danes ji skupaj vladata nekdanja največja sovražnika, Paisleyevi Demokratični unionisti in (katoliška) stranka Sinn Fein, ki jo je Paisley več kot 35 let enačil z Iro in terorizmom.

Zadnje leto dni, odkar si delita oblast, smo se navadili gledati nekaj neverjetnega - drugega ob drugem, kot šefa in podšefa severnoirske pokrajinske vlade, nasmejana Paisleya in Martina McGuinessa, drugega moža stranke Sinn Fein, ki je bil zanesljivo eden od Irinih komandantov. To je bilo nekaj, česar si v Britaniji še pred dvema letoma niso mogli niti predstavljati. Paisley je desetletja vpil: "Nikoli, nikoli, nikoli (ne bi delil oblasti s Sinn Fein)!" Nekdanji britanski premier Tony Blair je še kot protestant (lani, kmalu po odstopu, je postal katoličan) postavil na kocko svojo komaj začeto premiersko kariero, ko se je leta 1997 odločil Sinn Fein spraviti za pogajalsko mizo, Paisley pa dejal: "Nikoli se ne bom usedel za isto mizo kot Gerry Adams (vodja Sinn Feina), ki bi se usedel s komer koli. Tudi s hudičem. V bistvu Adams sedi s hudičem!" Ker je več kot trideset let vročično grmel ne, je Paisley dobil vzdevek dr. No.

Ne je postal da

Blair je po Paisleyevi napovedi odstopa ocenil, da je bil Paisleyev prispevek k miru na Severnem Irskem odločilen. "Mož, ki je bil slaven po svojem ne, se bo vpisal v zgodovino, ker je rekel da!" Po svoje je žalostno, da odhaja s političnega vrha ne zaradi starosti, ali bolezni, ali zato, ker bi se naveličal politike. Odhaja prostovoljno zato, da ga ne bi v lastni stranki prisilili k odstopu zaradi sina, prav tako politika Iana Paisleyja mlajšega, v katerem je videl svojega naslednika. Paisleyja mlajšega obtožujejo politične korupcije - v Downing Streetu 10 naj bi lobiral za premožnega člana stranke DUP. Ob napovedi odstopa je ostal zvest samemu sebi, ko ni hotel podpreti nobenega potencialnega naslednika. "To ni Rimoskokatoliška cerkev. Nimam pravice reči, kdo me bo nasledil. Ne bom kot Putin v Rusiji. Tako se gre, ko odhajam jaz!"