Prvi single z novega albuma je istoimenski 'Dig, Lazarus, Dig' o katerem Nick Cave pravi: »Že od otroštva dalje, ko sem v cerkvi prvič slišal za Lazarja, me je njegova zgodba vznemirjala, mučila, pravzaprav travmatizirala. Vsak seveda čuti nekakšno strahospoštovanje do enega največjih božjih čudežev, vstajenja človeka od mrtvih. Kaj pa je ob tem čutil Lazar? To je vprašanje, ki sem se ga zastavil … Da bi dal skladbi moderen pridih sem Lazarja prenesel v sodoben New York. Hkrati pa sem mislil tudi na Harryja Houdinija, ki je večino svojega življenja poskušal razkrinkati spiritualiste, ki so služili na naivnih ljudeh. Verjel je, da ni ničesar po smrti. Bil je drugi največji mojster pobegov pred gotovo smrtjo, Lazar pa je, seveda, nesporni zmagovalec. Hotel sem ustvariti nekakšen mehanizem, medij, preko katerega bi lahko Houdini govoril z nami iz drugih svetov, če bi to seveda želel. Včasih, pozno ponoči, če skladbo poslušaš dovolj pozorno, lahko slišiš njegov glas in žalostno rožljanje njegovih verig … Skladba je predvsem žalostinka posvečena New Yorku 70. let.«
