Draga abrahamovka, ne morem si kaj, da ti ne bi povedala svojega mnenja, saj sem tvojih let. Začniva na koncu: sin te potrebuje. Sklepam, da ima vsaj 25 let, da si ga vzgojila v nesamostojno osebo, ki se te bo še leta in leta držal za krilo in skupaj s tabo tarnal nad usodo, obsojal očeta, njegovo ljubico in tako dalje. V resnici pa oba uživata (da, prav si prebrala) v takem načinu življenja in ti dovoljuješ, da je tak.

Če bi to pisala moja babica, bi navsezadnje razumela, tebe, draga moja, pa v 3. tisočletju ne morem in mislim, da nisem edina pri tem.

Kakšne vzorce za življenje ima tvoj sin, ki to prenaša iz leta v leto? Škoda, da nisi napisala, koliko je star, ali ima dekle, redno študira, razmišlja o samostojnosti in podobno. Mislim, da bi bil veliko bolj srečen in da bi imel dobro popotnico za življenje, če bi videl svoje starše srečne, zadovoljne in uspešne, čeprav ločene, kot pa neko zagrenjeno mamo, ki si ne dovoljuje niti osnovnega izražanja ljubezni, čustev in priznavanja potreb, mamo, ki skoči v posteljo le zato, da preveri, če je sploh še ženska.

Ali res nisi sposobna narediti konca tako nesmiselnemu in poniževalnemu življenju z možem, ki si verjetno želi ustvariti novo, bolj vredno življenje, saj te že dolgo ne ljubi več? Verjemi, da se ti oba smejita, ko goltaš tablete in na vse grlo vpiješ, kako ga ljubiš. Trapa, prav res, samo ti pri tem izpadeš kot trapa, ko likaš, pereš, kuhaš za človeka, ki te že davno ne ljubi več.

Kako grdo si se poigrala s poročenim moškim, da si dokazala svojo aktivnost v postelji, o čustvih bi težko govorili, kajne, saj kot sama praviš, ti je bilo prvič v življenju do seksa. Opa, si mar trideset let vzdihovala in hlinila orgazme? Če koga ljubiš, je tudi spolnost nekaj lepega in ne le zakonska dolžnost. Res pa je, da morata biti za ljubezen dva. Si kdaj v tridesetih letih pomislila na to?

Polna si nasprotij: po eni strani govoriš o moralnih vrednotah, po drugi skočiš v posteljo, da bi dobila nekakšna dokazila o svoji ženskosti, ne glede na to, kako si človeka prizadela. Verjemi mi, da laž in zanikanje tega ne bosta izbrisala. Škoda, da imajo eni še srce in znajo ljubiti, kar je tebi že 30 let neznanka. Nisi pa pozabila obsojati drugih žensk, ki so se znašle v tujih posteljah. S kakšno pravico? Oh, ljuba moja, kar na jok mi gre, kako si krepostna.

Pišeš, da ljubiš svojega moža, v isti sapi pa omenjaš, da bi naredila konec svojemu življenju, če ne bi imela sina, na katerega si se obesila in ga priklenila nase. Jaz sem po smrti moža našla novo ljubezen, nov smisel življenja in prav zadnja misel mi je končati življenje, res pa je, da vsak trenutek razmišljam, kako bi čim bolje in čim bolj kakovostno preživela leta, ki jih imam pred seboj, z osebo, ki me spoštuje, mi vsako jutro pove, da je srečen z menoj, je zadovoljen z mojo postavo… Tudi moji trije otroci so veseli, radi pridejo na nedeljsko kosilo, kjer je veliko smeha, majhnih pozornosti in veselja do življenja. Nihče od njih me ne potrebuje več, čeprav najmlajša še študira. Zelo kmalu sem jih naučila samostojnosti, zaslužiti kakšen evro, odgovornosti in nikoli jim nisem dajala potuhe ali z njimi reševala svojih težav. Oni imajo svoja življenja, svoje dolžnosti, svoje družine in zelo sem ponosna na njih, saj imata starejša že družini, čudovite otroke in realen pogled na življenje. Seveda jim pomagam, kolikor morem, nikoli pa nisem dovolila, da bi križem rok čakali, kaj jim bo padlo z neba.

Draga abrahamovka, mislim, da je pred teboj veliko vprašanj, ki bi jih morala rešiti sama, ampak ne v postelji poročenih moških. Samo pred ogledalo stopi in boš videla vse - pred tem ne boš zbežala z nobeno lažjo ali sprenevedanjem. Oprosti, če sem bila pregroba. Izkoristi lepo popoldne, odpravi se s sinom na sprehod, povej mu, da je skrajni čas, da si oba ustvarita lepše življenje, ki bo polno vrednot in spoštovanja. Imej rada to "edino iskrico tvojega življenja" in mu dovoli odrasti, ti pa si najdi še kakšno iskrico za svoje življenje. Vzemi v roke knjigo, pojdi v telovadnico, k frizerju, s prijateljicami na klepet, kupi si lepo obleko…, počuti se ženska, zase, ne za poročene moške. Ko boš počistila s preteklostjo in boš pripravljena, bo tudi v tvoje življenje prišel primeren moški, ki ga boš ljubila nadaljnjih 30 let in bo vreden tvoje prave ljubezni. Z gnevom v srcu in obsojanjem moža in ljubice boš privlačila vse kaj drugega. Le opazuj, kako debelo bosta gledala, ko bosta videla, da namesto k psihiatru hodiš k frizerju, jogi in na kulturne prireditve. Tudi tvojega nasmeha in urejenosti ne bosta prezrla. To ti bo prineslo pravo zadoščenje, verjemi mi.