Ljudje sicer veliko težav, ki so povezane z uživanjem določene hrane, pripišejo alergiji na hranila, vendar so prave tovrstne alergije redke. Predstavljajo do dva odstotka vseh težav v zvezi s prehrano in nastanejo zaradi pretirane aktivacije imunskega sistema večinoma že pri dojenčku v prvih mesecih življenja.

Imunski sistem se ob prvem vnosu alergena (na primer mleka) senzibilizira - postane preobčutljiv - in se nato pri vsakem nadaljnjem stiku z istim alergenom nanj odzove s tvorbo protiteles, ki imajo namen uničiti "škodljivi" alergen (podobno kot pri vdoru bakterij v telo). Posledice take napačne obrambe se v telesu kažejo na različnih organskih sistemih.

Znaki alergije

V polovici primerov ima človek težave s kožo, ki se kažejo kot koprivnica ali redkeje kot oteklina podkožja vek in ust. Pri otrocih je značilen atopijski dermatitis (kronično vnetje kože, ki je suha, rdeča in srbeča). Dihala so prizadeta v četrtini primerov, najpogosteje kot rinitis ali astma. Zanimivo je, da ima prebavne težave - bolečino, napenjanje, bruhanje ali drisko - le petina ljudi, ki so dokazano alergični na določeno hrano.

Huda sistemska alergijska reakcija (anafilaksija) z dušenjem, padcem krvnega pritiska in izgubo zavesti se k sreči pojavi le pri redkih posameznikih, je pa to stanje, ki nemudoma zahteva nujno medicinsko pomoč.

Glavni krivci

Otroci so v 90 odstotkih alergični na mleko, arašide in sojo pa tudi jajca in moko. Pri odraslih prednjačijo sadje in zelenjava (tretjina primerov), oreški in stročnice (četrtina primerov) ter ribe in morski sadeži (desetina primerov).

Pri alergičnih na pelode trave, dreves ali plevelov pa tudi na lateks in ajdo so znane navzkrižne reakcije tudi na hranila, kar pomeni, da ima človek, alergičen na pelod breze, lahko težave pri uživanju koščičastega sadja oziroma človek, alergičen za pršice, težave pri uživanju morskih jedi. Pojav nastane, ker sta alergena po sestavi podobna in ju imunski sistem med seboj ne more ločiti, zato na oba reagira enako (to je napačno).

Kako dokazujemo alergijo na hrano

Zdravnik bolnika natančno izpraša, kdaj in po kateri hrani so se njegove težave začele ter kako so se kazale. Pomembni so na primer podatki o tem, ali so se težave pojavile prvič, kje je bila hrana pripravljena ter ali so imeli drugi, ki so uživali isto hrano, tudi težave.

Kožni vbodni testi pri diagnostiki alergij za hrano niso vedno zanesljivi, zato se pri potrjevanju alergij pogosto odločamo za izločitvene diete, kar pomeni, da bolnik iz prehrane izloči "osumljeno" živilo in nato opazuje simptome.

Dokončno lahko diagnozo potrdimo le s provokacijskimi testi, pri katerih bolnik zaužije določeno živilo, nato pa spet opazujemo, ali se mu bodo simptomi pojavili. Ker nekateri ljudje zelo burno reagirajo že na majhen vnos alergena (na primer le koščka arašida), se sme provokacijske teste izvajati le pod nadzorom zdravnika v bolnišnici.

Zdravljenje

Edini način, da se izogne ponavljanju alergijskih reakcij, je, da bolnik iz svoje prehrane popolnoma izloči določeno živilo, kar pa je pogosto težavno, saj veliko hrane vsebuje mešanico različnih snovi, ni pa nujno, da so vse tudi označene na embalaži (primer je ržen kruh, ki vsebuje tudi pšenično moko).

Drugi vzroki težav s hrano

Ker je alergijskih reakcij na hranila tako malo, moramo ob težavah v zvezi s prehrano vedno pomisliti še na druge vzroke. Med temi je vsekakor najpogostejša tako imenovana psevdoalergija. Že ime pove, da se klinično kaže podobno kot alergija, vendar je ne povzročajo imunološki mehanizmi. Vzrok zanjo so prehranski dodatki (na primer konzervansi, barvila, antioksidanti in sredstva za izboljšanje okusa).

Kadar se težave pojavijo po tako imenovani praznični hrani, kot so čokolada, jagode, tuna, siri, ocvrte jedi in alkohol, gre pogosto za histaminsko reakcijo. Našteta živila namreč vsebujejo večjo količino biogenih aminov (histamina, serotonina in tiramina) - sicer telesu lastnih spojin. Pri nekaterih ljudeh se ti ne morejo razgraditi, zato po zaužitju povzročijo telesni odziv, podoben alergijskemu - človeku postane vroče, v obraz je rdeč in otečen (vsak od nas je že videl človeka, ki že po enem kozarčku vina postane močno rdeč v lica, pa to ne pomeni, da je okajen).

Še ena oblika neprenašanja določene hrane pri odraslih je laktozna intoleranca. S staranjem nekateri ljudje začnejo izgubljati količino encima laktaze, ki v sluznici črevesja razgrajuje mlečni sladkor. Ta se zato ne more vsrkati in povzroča prebavne težave - napihnjenost, krče in drisko. Rešitev za to pogosto stanje je, da tak človek namesto mleka uživa fermentirane mlečne izdelke, kot so jogurt in siri.

Anja Urankar, dr. med., je zaposlena v Zdravstvenem domu Medvode.