Da maternemu jeziku vseh Slovencev, zaradi vplivov drugih jezikov, predvsem v globaliziranem svetu vedno bolj uveljavljene angleščine, še ne preti izumrtje, je potrdil tudi Stabej z oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete. "Slovenščina ni ogrožena in ne bo izumrla vsaj še nekaj generacij - če pa bo takrat začela izumirati, bo to hkrati s tako rekoč vsemi drugimi evropskimi jeziki," je dejal.
Tudi statistični podatki nakazujejo na to. Slovenščina ne sodi med "najmanjše jezike" sveta. Po številu govorcev ima namreč le 5 odstotkov vseh jezikov na svetu več kakor dva milijona govorcev. Tako sodi slovenski jezik kljub svoji sorazmerni majhnosti v elitno skupino jezikov, in to na 179. mesto med 5 odstotkov najbolj razširjenih jezikov na svetu, navajajo na Statističnemu uradu. Tako nacionalne kot evropske jezikovne politike precej dobro skrbijo, da bodo jeziki živeli in se razvijali še naprej, meni Stabej.
O aktualni slovenski jezikovni politiki je Stabej dejal, da je "še vedno preveč usmerjena v ohranjanje in varovanje slovenščine, premalo pa v opremljanje ter ponudbo slovenščine - v obliki raznih jezikovnih in prevajalskih orodij, enojezičnih in dvojezičnih e-slovarjev in terminoloških virov". Dodal je, da je zelo važen segment pri temu tudi ponudba slovenščine za tujce in priseljence.