Ker je v sedemdesetih veljal za ljubljenca tedanje politične nomenklature, bi leta 1990, ob spremembi režima, vedeževalec, ki bi trdil, da bo Zidar 16-letnemu direktorskem mandatu v obdobju samoupravnega socializma prištel še vsaj 17 let dolgo direktorsko kariero v kapitalizmu, veljal za bedaka. A Zidar je mojster sklepanja zavezništev. V času spremembe režima je znal vzpostaviti pristne stike tako z vodstvom Rimskokatoliške cerkve kot z novo politično elito.

***Pridružite se debati na to temo***

Leto 1990 je bilo za Zidarja prelomno v več pogledih, ne le zato, ker se je zbližal z novo oblastjo. Razpad SFRJ ni pomenil zgolj izgube jugoslovanskega trga, pač pa se je zapletel tudi dostop na trge držav, ki so pripadale gibanju neuvrščenih. Legende o Ivanu Zidarju govorijo o tem, kako imeniten vtis je na maršala Tita naredil med sklepanjem poslov v Iraku. A Zidar je vtis naredil tudi na novo slovensko oblast. Zidarjevo lobiranje, naj se Slovenija loti gradnje cestnega križa, in to tako, da bo "projekt stoletja" financirala sama, ne pa z morebitnim podeljevanjem koncesij, je bilo izjemno uspešno. Po eni strani je zagotovil SCT posle pri gradnji avtocest, po drugi strani pa je Slovenija zaradi uspešnega Zidarjevega lobiranja proste finančne resurse dobesedno zabetonirala - v avtocestni križ. Poldrugo desetletje se ljudje, ki se ukvarjajo z javnimi financami, tolčejo po glavi in ugotavljajo, da bi lahko država avtocestni križ financirala tudi drugače. Bi pa SCT v primeru, da bi ceste financiral zasebni sektor, zagotovo težje prišel do poslov.

*** Vsi članki na to temo***

Če je leta 1938 rojeni Zidar vodenje SCT prevzel pri 36 letih, je Dušan Črnigoj, sicer letnik 1949, vodenje ajdovskega Primorja prevzel celo nekoliko mlajši, pri 35 letih. Črnigoj direktorsko funkcijo opravlja 23 let. Tako kot je Zidar praktično celotno poklicno kariero delal za SCT, je tudi Črnigoj v Primorje prišel takoj po diplomi iz gradbeništva.

Z Zidarjem ga ne povezuje zgolj dolgoleten direktorski staž, pač pa tudi ljubezen do športa. Če je bil Zidar do leta 2000 predsednik nogometnega prvoligaša Olimpije in predsednik slovenskega združenja nogometnih prvoligašev, je Črnigoj od leta 1995 predsednik ajdovskega nogometnega kluba Primorje.

Hilda Tovšak je v primerjavi z Zidarjevo in Črnigojevo poklicno biografijo novinka. Vodenje velenjskega Vegrada, za SCT in Primorjem tretjega največjega gradbenega podjetja v državi, je prevzela leta 2001. Sicer pa je v drugi polovici devetdesetih službovala kot glavna tajnica slovenskih krščanskih demokratov, pred tem pa je krajše obdobje delovala kot šefica kadrovske službe ministrstva za zunanje zadeve. Kljub dejstvu, da sta Zidar in Črnigoj vodenje podjetij prevzela globoko v času samoupravnega socializma, nista nikdar sedela v vplivnih partijskih organih. Tako ima Hilda Tovšak kot edina članica gradbeniške triperesne deteljice za sabo tudi ugledno in vplivno politično kariero.