UCI se tolaži, da je z dirko Pro Toura Under Down - Po Avstraliji naredila globalni premik za cestno kolesarstvo, po drugi strani so kolesarji ničvredne stranke v kaosu organizacij.

Nad kolesarji prakticirajo vse vrste oblik boja proti dopingu vse organizacije: od UCI, nacionalnih olimpijskih komitejev z antidopinškimi komisijami, do svetovne antidopinške agencije WADA, tu pa sta še policija in sodstvo. Kolesarjev ne ščiti nihče. Kako je to videti v praksi, so med drugim občutili vodilni kolesarji ekipe Lampre na skupnih pripravah v Toskani (Simon Špilak je bil tedaj že doma), ko so jih dopinški komisarji italijanskega olimpijskega komiteja CONI in WADA obiskali kar dvakrat. In to ponoči. Enkrat so jih iskali tik pred polnočjo, drugič so jih zbudili celo ob treh ponoči. Pozno zvečer niso našli Damiana Cunega, ki je bil na večerji v bližnjem kraju z dvema kolesarskima navdušencema, izžrebancema nagradne igre. S tem je kršil pravilo, ki določa sporočanje kraja bivanja. Drugič so kolesarje budili ob tretji uri ponoči.

"Eksperti so me podučili, da so nočne ure bolj učinkovite pri ugotavljanju uporabe prepovedanih substanc kot jutranje," je razloge za še bolj ostro obliko kontrol navedel vodja antidopinške komisije CONI Ettore Torri. Doslej so kontrole potekale le po 7. uri zjutraj. Cunego je eden redkih italijanskih vrhunskih in tudi najbolje plačanih kolesarjev, ki še nima nobene črne pike v zvezi z dopingom. Sedaj, ko je začel javno protestirati zaradi vseh oblik šikaniranja, ga antidopinški komisarji lovijo še bolj pogosto.