V tedanji jugoslovanski prestolnici so nekateri sicer godrnjali, saj je bil polet prestavljen za eno uro, potem ko je nogometaš Johnny Berry založil potni list. Postanek v MĂĽnchnu je bil načrtovan, da je letalo na čarterskem letu do Manchestra napolnilo rezervarje z gorivom. Ko je ura na letalu pokazala 3.04 zjutraj, je pilot James Thain poskušal vzleteti še tretjič. Prva poskusa sta splavala po vodi zaradi težav z motorjem. V tretje gre rado, si je verjetno rekel Thain in letalo znamke Airspeed Ambassador G-ALZU vendarle spravil v tek. Toda ko je letalo zapeljalo na pomrznjen del steze bavarske prestolnice in je njegova hitrost padla na 194 km/h, je bilo že prepozno. Thain se je verjetno zavedal, kaj sledi. Ker se je letalo premalo dvignilo, se je zaletelo v ograjo na letališču, nato treščilo v hišo nedaleč stran in končalo na pobočju bližnjega hriba.

"Ravno sem zadremal, ko me je prebudil silovit pok. Premetavalo nas je po letalu, kar naenkrat sem se znašel v temni noči in na peklenskem mrazu. 'Kaj se je zgodilo?' mi je donelo v glavi, ko sem nedaleč stran zagledal soigralca, ki je stokal od hudih bolečin. Takrat mi je postalo jasno, da smo prišli v pekel," se je kasneje dogodka spomnil tedanji nogometaš Harry Gregg. Preživel je, toda 23 drugih na letalu ni imelo te sreče. Nesreča je v hipu vzela življenja sedmih nogometašev, treh članov kluba, osmih novinarjev in štirih ostalih potnikov. Petnajst dni kasneje je v bolnišnici umrl tudi Duncan Edwards, nogometaš, za katerega so poznavalci govorili, da bo postal najboljši vseh časov. Trener Matt Busby se je huje poškodoval, bil na robu smrti, dolgo okreval, vendar se je nato vendarle pobral in kasneje nadaljeval kariero na klopi Uniteda. Dva nogometaša sta morala zaradi poškodb končati športo pot. Povprečna starost preminulih nogometašev je bila vsega 24 let - pred seboj so imeli še praktično celotne kariere. Zaradi mladosti se je moštva prijel vzdevek Busby Babes, tistega leta pa so bili eni od favoritov za zmago tako v angleškem prvenstvu kot evropskem tekmovanju prvakov.

Deseti februar leta 2008. Alex Ferguson in Sven Goran Eriksson sta na igrišče štadiona Old Trafford prinesla spominska venca. Nogometaši so nosili posebne drese, United celo retro iz leta 1958, navijači pa so visoko v zrak dvignili spominske šale. Anglija se je z minuto molka, med katero so utihnili tudi ptiči, poklonila žrtvam letalske nesreče v MĂĽnchnu, ki je uničila eno od najbolj nadarjenih nogometnih generacij vseh časov. "Česa tako lepega v svoji karieri še nisem doživel. Čustva bi me skoraj prevzela. Mislim, da smo se na čudovit način poklonili generaciji nogometašev, ki jih je kruta nesreča zaustavila v njihovih najlepših letih," je po slavnostni ceremoniji povedal Sven Goran Eriksson, trener Cityja, ki pa na igrišču ni bil milosten. Njegov klub je namreč z 2:1 premagal velikega brata.