Na ministrstvu za promet, ki ga vodi Radovan Žerjav, zaradi službenih poti in bolezni včeraj pozno popoldne ni bilo mogoče dobiti komentarja. Več neuradnih virov pa nam je potrdilo, da so vinjete res v igri kot eden od možnih načinov pobiranja cestnine v prehodnem obdobju pred uveljavitvijo elektronskega oziroma satelitskega cestninjenja.

Ob tem velja spomniti na študijo vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) iz aprila 2005, ki ugotavlja, da uvedba vinjet v omenjenem obdobju ni ekonomsko upravičena. Takrat so na Umarju med drugim opozorili "na veliko negotovost vinjet na prihodkovni strani". "Medtem ko gre pri sedanjem sistemu za vsakokratno odločitev, ali uporabljati avtocestni odsek ali ne, gre pri vinjeti za dilemo, ali sploh uporabljati avtoceste ali ne. Zato je ocena tega, koliko voznikov bo kupilo letno, koliko dvomesečno in koliko tedensko vinjeto, zelo negotova. Če letno vinjeto, ki stane trideset tisoč tolarjev, kupi sto tisoč voznikov manj, kot smo predvideli, pomeni to izpad prilivov v višini treh milijard tolarjev," so zapisali na Umarju.

Ali lahko morebitna uvedba vinjet torej zmanjša Darsove prilive v tolikšni meri, da družba ne bo več zmogla odplačevati posojil, zato bi ta prešla v breme države? "To je odvisno od števila ljudi, ki bodo kupilo vinjeto, in njene cene. Če bo ta dovolj velika, bo Dars zmogel odplačevati obveznosti tudi v prihodnje. Takole na pamet bom rekel, da z vračanjem posojil ne bomo imeli težav, če bo pol milijona ljudi kupilo vinjeto po ceni okoli 150 evrov," odgovarja podpredsednik uprave in prvi finančnik Darsa Žan Jan Oplotnik.

"Nikakor pa ne moremo pristati na uvedbo sistema, ki bi nam zmanjšala prihodke. Že zdaj cestninimo le okoli 67 odstotkov od štirih milijard kilometrov, ki jih uporabniki na leto prevozijo po naših avtocestah. Podpiramo uvedbo katerega koli sistema cestninjenja, ki bo Darsu zagotavljal največji možen izplen na kilometer," je poudaril Oplotnik. Ob tem je dodal, da tudi na Darsu še ne vedo, kako dolgo bo prehodno cestninsko obdobje. Po vladnem akcijskem načrtu iz leta 2006 bi moralo kombinirano elektronsko cestninjenje zaživeti leta 2010, še leto dni pozneje pa bi bile dokončno odstranjene obstoječe cestninske postaje. Časnik Finance je pred časom poročal, da je ministrstvo načrt ustavilo in se preusmerilo zgolj v satelitsko cestninjenje.