Ko se je tako zdelo, da se po 16 sezonah v najmočnejši ligi na svetu od igrišč dokončno poslavlja eden najboljših centrov zadnje dobe, pa je novica le nekaj ur kasneje izginila. Zakaj? "Storili smo napako, prišlo je do napačne interpretacije. Izjave Mourninga niso bile takšne, kot smo jih objavili, zato smo jih umaknili. Za nevšečnost se opravičujemo," je razložil tiskovni predstavnik Miamija Tim Donovan.

Od hude poškodbe in operacije je zdaj minil že več kot en mesec in Mourning si je pred nekaj dnevi v Miamiju že ogledal prvo tekmo svojih soigralcev, ki so od njegovega odhoda naprej nanizali kar 15 porazov v nizu in negativno serijo prekinili šele pred enim tednom s tesno zmago nad Indiano. Pred novinarje je stopil naslanjajoč se na ogromno rdečo berglo, takoj pa je pojasnil dve stvari: prvič, da se še ni upokojil, in drugič, da bo morebitna pot povratka izjemno dolga in naporna. "V zadnjem času čutim veliko pozitivnih signalov, kot da bi mi nekdo od zgoraj skušal sporočiti, da z menoj še ni konec. Upam, da se bom odločil pravilno, v tem trenutku pa sem osredotočen predvsem na to, da bi se čim prej in čim uspešneje pozdravil. Ko bom lahko znova normalno hodil ali tekel, bom pripravljen na odločitev in takrat vam bom sporočil, če me boste še kdaj videli pod koši. Je pa dejstvo, da je občutek nemoči, ko lahko svoje igralce samo spremljam s klopi, zares grozen," je množici zbranih novinarjev sporočil Mourning, ki ga precej moti tudi to, da ne more voziti avtomobila.

Zdravstvene težave 37-letnemu in 208 centimetrov visokemu košarkarju z enostavnim vzdevkom Zo sicer niso tuje. Nekdanji igralec Charlotta (1992 - 1995) in New Jerseyja (2003 - 2005), ki je dres Miamija vmes že nosil med leti 1995 in 2001, si je koleno poškodoval natanko na dan četrte obletnice operacije, ki je bila za njegovo življenje precej pomembnejša. 19. decembra 2003 je namreč uspešno prestal presaditev ledvice, s katero je imel pred tem tako velike težave, da je le mesec prej objavil konec kariere. A ko je njegovo življenje že dobesedno viselo na nitki, ga je rešil njegov bratranec Jason Cooper, s katerim se prej nista videla 25 let in ki je Alonza poznal samo s televizijskih ekranov. Šlo je za veliko naključje in splet srečnih okoliščin - Cooper je v bolnišnici ravno obiskal bolno babico, bolj kot ne pomotoma naletel na Mourningovega očeta (svojega strica), ta pa mu je razložil, kakšen je položaj z njegovim bratrancem. Rezultati preiskave so ravno na dan pogreba babice pokazale, da bi Cooperjeva ledvica Mourningu ustrezala, operacijo so izvedli čez nekaj dni, nekaj mesecev kasneje pa se je Alonzo že pojavil na treningu New Jerseyja.

"Če se je vrnil po težavah z ledvicami, se bo tudi zdaj, verjemite mi. Ogledal sem si brazgotine na njegovi nogi in vse skupaj sploh ne zgleda tako grozno. Ob tem sva nekaj besed že spregovorila tudi o naslednji sezoni," je o Mourningovem vnovičnem povratku, potem ko sprva ni bilo jasno niti, če bo še kdaj lahko hodil, optimističen tudi trener Miamija Pat Riley. Kako zelo bi ga soigralci potrebovali, pričajo tudi katastrofalni izidi v času njegove odsotnosti in morda bi ravno vrnitev nosilca zlate olimpijske kolajne z reprezentanco ZDA z olimpijskih iger v Sydneyju ter brona in zlata s svetovnih prvenstev leta 1990 in 1994 Miamiju pomagala, da bi se po letu 2006 v naslednji sezoni vnovič vmešal v boj za naslov. To bi bila tudi sijajna pika na i kariere igralca, ki je bil doslej prvak le enkrat, ob tem pa je nastopil na sedmih tekmah All Star in je najboljši strelec v zgodovini Miamija.