Slovenija mora emisije toplogrednih plinov do leta 2020 zmanjšati za okoli 6 odstotkov 

Omenjeni sveženj za Slovenijo med drugim predvideva, da lahko izpuste toplogrednih plinov v sektorjih izven evropske sheme trgovanja z emisijskimi kuponi (ETS) - gre za gospodinjstva, promet, kmetijstvo, odpadke - poveča za štiri odstotke do leta 2020 v primerjavi z letom 2005, hkrati pa zviša delež porabe obnovljivih virov energije na 25 odstotkov.

Slovenija mora sicer na skupni ravni, torej z upoštevanjem tako sektorja, ki pripada evropski trgovalni shemi, kot sektorja, ki ji ne pripada, emisije toplogrednih plinov do leta 2020 zmanjšati za okoli šest odstotkov glede na emisije v letu 2005, je izpostavil Podobnik. Tisti slovenski sektorji, ki so vključeni v sistem ETS in povzročajo okrog 40 odstotkov vseh slovenskih emisij toplogrednih plinov, morajo namreč zmanjšati emisije za 21 odstotkov.

Evropska komisija se je za razpon pri emisijah v sektorju, ki ni vključen v ETS ter se giblje od največ 20-odstotnega zmanjšanja do največ 20-odstotnega povečanja, odločila zaradi upoštevanja različnih gospodarskih okoliščin v posameznih članicah oziroma njihove različne razvitosti. To Sloveniji omogoča, da emisije v tem sektorju poveča ter s tem med drugim pokrije hitro naraščanje emisij zaradi povečanega prometa, predvsem tovornega.

Ukrepi učinkovite rabe energije bistveno cenejši

"Ukrepi učinkovite rabe energije so bistveno cenejši od katerih koli drugih ukrepov za zagotavljanje novih energetskih virov, še posebej obnovljivih. Vse, kar vložimo v učinkovito rabo energije, se nam potem vrne kot pozitivna reakcija na to, da bomo lažje zagotovili naš delež obnovljivih virov energije," je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal minister. Slovenija si bo pri izpolnitvi cilja glede obnovljivih virov energije po Podobnikovih pojasnilih prizadevala za čim večjo izrabo še razpoložljivega energetskega potenciala slovenskih rek in spodbujanje rabe gozdne biomase tako, da se bo uporabljeni energetski potencial biomase do leta 2020 najmanj podvojil.

"V podnebno-energetskem svežnju se ugotavlja tudi izpolnjevanje ciljev v zvezi z zahtevanim deležem obnovljivih virov v odstotkih končne energije. Ta se izraža kot količina energije, ki je kot proizvod dobavljena končnemu uporabniku za namen energijske rabe," je še pojasnil minister. To po njegovih besedah pomeni, da je zahtevo v zvezi z obnovljivimi viri lažje izpolniti, če se raba pri končnih uporabnikih zmanjša. Zato je ključnega pomena sinergija med učinkovito rabo energije in zahtevo po deležu obnovljivih virov - ta v ospredje postavlja oziroma dobesedno sili države, da sprejmejo programe ukrepov učinkovite rabe energije. Slovenska vlada je, tako Podobnik, tik pred sprejemom nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za 2008-2016.

Ocena stroškov za izvajanje ukrepov iz podnebno-energetskega svežnja sicer kaže, da bi Slovenija za te namene letno vlagala za dobrih 0,8 odstotka slovenskega BDP. "Glede na leto 2005 bi to zneslo približno 240 milijonov evrov na letni ravni," je povedal Podobnik. V letu 2020 pa bi bilo treba pri načrtovani 3,5-odstotni gospodarski rasti Slovenije letni vložek za doseganje ciljev podnebno-energetskega svežnja povečati na 450 milijonov evrov. Dodal je, da bodo morali najmanj 60 odstotkov vseh stroškov za doseganje ciljev podnebno-energetska paketa pokriti sektorji, ki so vključeni v sistem ETS. "Med temi sektorji se predvideva, da bodo v Sloveniji največji vložki v energetiki - zaradi obnove termoelektrarn in tudi vlaganj v obnovljivo proizvodnjo elektrike v hidroelektrarnah," je povedal.

Ukrepi bodo vplivali na ceno električne energije

Glede stroškov v sektorjih, ki jih ETS ne zajema, pa se predvideva, da se bo največ vlagalo v ukrepe energetske učinkovitosti stavb, rabo gozdne biomase in učinkovito rabo energije v malih in srednjih podjetjih. Zaradi stroškov podnebno-energetskega svežnja v energetskem sektorju se sicer ocenjuje, da bo to lahko v prihodnje imelo vpliv na ceno električne energije.

Zato je v predlogu sprememb direktive o ETS s posebnim dopolnilom predvideno, da lahko države članice glede na svoj BDP pridobijo več pravic za trgovanje s pravicami do emisij toplogrednih plinov, sredstva od prodaje pravic do emisij pa namensko namenijo za izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije, še posebej v javnem sektorju in gospodinjstvih, ter za socialne programe omilitve posledic povečanja cen.

Matej Gasperič iz sektorja za okoljske politike je sicer pri podrobnejši predstavitvi predloga Evropske komisije glede delitve bremen zmanjšanja emisij v sektorju, ki ni v shemi ETS, med drugim izpostavil, da emisije leta 2013 v posamezni državi članici ne bodo smele presegati povprečja emisij v obdobju od 2008 do 2010. Izpolnjevanje tega cilja bo za vse države, tudi Slovenijo, izziv.

Medtem pa predlog spremembe direktive o shemi ETS, ki ga je predstavila Nives Nared iz sektorja za okoljske politike, med drugim razširja shemo ETS še na petrokemijo in proizvodnjo aluminija ter proizvodnjo umetnih gnojil. Poleg tega prinaša skupno količino pravic na ravni EU in metodo razdelitve pravic z dražbami.