Uradno se objekt sicer imenuje državni center za vodne športe, vendar se ga je zaradi zanimive zunanjosti hitro prijelo ime Vodna kocka. Zunanja fasada oblikovno sicer zelo preproste, v kvader zasnovane zgradbe, je namreč narejena iz prosojnega materiala. Ta je napolnjena z zračnimi baloni, vse skupaj pa obliva bleda modra svetloba. Gradnja ene od novih pekinških znamenitosti je trajala več kot štiri leta, saj so morali zaradi zahtevne arhitekturne zasnove poiskati nove rešitve tako za jekleno konstrukcijo kot za membrano, ki obdaja objekt. Zunanja "obleka" je narejena iz dveh plasti teflonu podobnega materiala, ki zgradbi omogoča dihanje, podobno kot v rastlinjakih.

Že pred odprtjem pa so ugotovili, da se zaradi onesnaženega zraka v Pekingu umazanija nabira tudi na zračnih balonih, ki so del fasade, zaradi česar bodo morali vse "mehurčke" redno čistiti. Kitajci so skrivnostni tudi pri razkrivanju stroškov enega najbolj prepoznavnih olimpijskih objektov, ocene strokovnjakov o finančni vrednosti projekta pa se gibljejo med 102 in 136 milijoni evrov. Plavalni objekt je v imenu organizacijskega komiteja prevzel njegov predsednik Liu Qi, na slavnostni predaji pa je tako kot pekinški župan Guo Jin Long simbolično potopil roko v olimpijski bazen, kjer bo poleti potekala glavnina bojev za kolajne v vodnih športih. Med OI bo tekmovanja v vodnih športih za 42 kompletov odličij lahko spremljalo 17.000 gledalcev, po končanih igrah pa jih bodo 6000 odstranili in objekt spremenili v večnamensko dvorano za vodne športe, ki bo na voljo tudi rekreativnim športnikom.