Iskanje krivca za uhajanje informacij je lov na čarovnice, namesto tega bi bila potrebna predvsem razprava o vzrokih, zakaj je do tega prišlo. Na zunanjem ministrstvu pa o vsebini dokumenta še naprej molčijo.

Tako je včeraj v državnem zboru poslansko vprašanje Majde Širca (Zares), podobno kot še nekaj drugih, ostalo brez odgovora, saj je v parlamentu manjkalo kar devet ministrov. Na zunanjega ministra Dimitrija Rupla je naslovila vprašanje, ali nedavno objavljeni diplomatski dokumenti ne razkrivajo, da gre za pritisk na predsedujočo EU in podrejanje interesom ZDA. Je pa na seji zunanjepolitičnega odbora njegov predsednik Jožef Jerovšek (SDS) ocenil, da za objavo dokumentov v Dnevniku stojijo centri moči iz ozadja, ki želijo Sloveniji zavestno škoditi. Škoda je res občutna, je še dejal Jerovšek, premierju pa poslanci tega vprašanja niso zastavili.

Pahor: Več diskretnosti, prosim

Premier Janez Janša bi moral kot predsedujoči EU predvsem zagotoviti drugim članicam EU, da je Slovenija pri vodenju EU suverena in ne podlega pritiskom ZDA, je poudaril predsednik SD in poslanec evropskega parlamenta (EP) Borut Pahor. Dodal je, da bi se Janša lahko izognil napovedim o notranji preiskavi. "Tudi če ocenjuje, da je to primerno, mora predsedujoča država to storiti na preudaren in diskreten način," meni Pahor. Predsednik SD sicer ocenjuje, da je bila slovenska diplomacija - in je še danes - žrtev političnih trgovanj.

"Če se bo MZZ razdelilo na naše in nenaše, če bo na tako državotvornem resorju dobil pravico rek 'naj sosedu koza crkne', bo šlo državi slabo," nam je dejal evropski poslanec Lojze Peterle (EPP/NSi). Razkritje in objavo dokumenta obžaluje, nedržavotvorno pa je, da je prišel v javnost. Razkritje po njegovem ne prispeva k verodostojnosti Slovenije, vendar kakšnih globljih posledic po njegovem prepričanju ne bo imelo. Bi pa Peterle pri odločitvah za objavo tovrstnih informacij pričakoval bolj državotvorno držo medijev. Evropski poslanec Jelko Kacin (ALDE/LDS) je opozoril, da bo imela javna objava interne diplomatske zabeležke odmevno škodo in merljive mednarodne politične posledice, vprašal pa se je, ali bo Slovenija sploh še lahko gostila vrh EU-ZDA, predviden junija.

Dokumenti odtekajo zaradi nezdrave atmosfere na MZZ

"Zelo slabo je, da zunanje ministrstvo tako zelo potencira iskanje krivca, saj se je predvsem treba vprašati, zakaj je do razkritja dokumenta prišlo: ali so krive razmere na ministrstvu, ali pomanjkanje zaupanja, ali to, da ni konsenza, kako se sploh lotiti politike do Kosova," opozarja izredni profesor mednarodnih odnosov na FDV in predsednik odbora za zunanjo politiko pri Zares Zlatko Šabič. "Gre za lov na čarovnice", ki se žal ne dotika vsebine. Škoda je že povzročena, saj se je ob odtekanju tako občutljivih vprašanj, kot je vprašanje Kosova, Slovenija pokazala kot manj zanesljiva partnerica. Je pa depeša spodbudila vsebinsko razpravo o odnosu Slovenije do Kosova, v čemer lahko iščemo neko pozitivno dimenzijo teh dogodkov, meni Šabič.

Da je odziv ministrstva neustrezen, ocenjuje tudi nekdanji zunanji minister in diplomat Ivo Vajgl. Treba bi se bilo pogovarjati predvsem o vsebini in ne o samem dejanju razkritja, je dejal za MMC RTVS. Uhajanje dokumentov kaže na nezdravo atmosfero na zunanjem ministrstvu, ki bi moralo molčati, se pokesati za to, kar se dogaja znotraj, zunanji minister Dimitrij Rupel pa bi moral prevzeti odgovornost.