Prestrašeni pa so bili, ker so se zavedeli nevarnosti, da bo Slovenija izgubila zaupanje svojih evropskih in ameriških zaveznikov. "Če boste to objavili, bo ogroženo predsedovanje Slovenije Evropski uniji, nas ne bo več," je v sredo zvečer zaskrbljeno ocenjeval funkcionar zunanjega ministrstva in nas prosil, naj članke umaknemo. Ne le on, tudi drugi uslužbenci Mladike, ki so nas klicali, so menili, da bi časopis moral slediti nacionalnemu interesu.

Med nacionalnim interesom, kot ga opredeljujejo politiki in kot ga razumemo novinarji, je velika razlika: po našem mnenju mora biti tisto, kar je tako pomembno, da je predmet nacionalnega interesa, objavljeno, po njihovem mnenju pa je bolje, da je nacionalni interes skrit. Večina konfliktov med politiki in novinarji izvira prav iz tega, da se ne moremo zmeniti, kaj ima nacija (javnost) o nacionalnem interesu, ki ga zmeraj definirajo politične elite, pravico vedeti. Naša presoja je tudi v tem primeru bila, da se ima javnost pravico iz prve roke seznaniti tako s prav nič polakiranimi stališči velesile o različnih mednarodnopolitičnih vprašanjih kot tudi z zadržanjem slovenske diplomacije na mednarodnem parketu. Poenostavljeno rečeno: Dnevnikova poročila so izpričala, da je naša zunanja politika za trdno zaprtimi vrati veliko manj strumna in bolj voljna, kot se zadnje mesece prikazuje pod plaščem predsedovanja EU. Toda, vnovično razkrivanje dejansko minorne slovenske zunanjepolitične pozicije, ki pač ustreza naši vlogi na planetu, in njene benignosti, kakršno zaznavamo vsaj od podpisa vilenske izjave naprej, še ni nacionalni interes, je samo relevantna medijska informacija. S tem se strinjamo.

A Kavkaz, Bližnji vzhod in Srednji vzhod se tičeta tudi nas prav toliko, kolikor se je oddaljeni Afganistan dotaknil ZDA 11. septembra. Še bolj to velja za prostor jugovzhodne Evrope, vendar ne zato, ker je Slovenija trenutno predsedujoča Evropski uniji, marveč zato, ker je ureditev razmer v Srbiji, na Kosovu, na Balkanu nasploh povezana z vprašanji nacionalne varnosti ter slovenskimi gospodarskimi in političnimi interesi v regiji. Zato obtožbe, da je Dnevnik s tem, ko je objavil vsebino pogovorov med slovenskimi in ameriškimi diplomati, škodil slovenskim interesom, služijo zgolj prikrivanju notoričnega dejstva, da je državna administracija nesposobna upravljati državo, saj niti sefa ne zna zakleniti. Kar naše kritike boli, je medijsko demonstriranje te nesposobnosti, ki enkrat zadene Sovo, drugič BND, tretjič kabinet predsednika vlade, četrtič ZDA ali EU. V nacionalnem interesu pa najbrž je, da državne službe vodijo državo na način, da ta ustanova doma in v tujini vzbuja zaupanje, spoštovanje in ji je zagotovljena suverenost v njenem mednarodnem okolju. Zato bi rade volje objavili kakšen dokument, ki bi pričal o tem, da je slovenski predstavnik svojemu čezatlantskemu sogovorniku, prijatelju in zavezniku ob kakršni koli priložnosti rekel: "Ne, mi mislimo drugače." Žal ga ne najdemo.