Prireditelji so v dvorani Idrettshall, ki je bila zgrajena leta 1979, zaradi EP pa so jo obnovili in povečali kapaciteto na 7.000 sedišč, že med uradno predstavitvijo reprezentanc poskrbeli za spodrsljaj. Ko bi morali zaigrati slovensko himno, je nastopila skoraj enominutna tišina. Prekinili so jo šele slovenski navijači, ki so na tribunah glasno zapeli Zdravljico, na polovici petja pa se je ta končno le oglasila tudi iz zvočnikov. Prvi zadetek na tekmi je dosegel Alois Mraz, slovenske rokometaše in navijače pa je v že tako mrzli dvorani še bolj zmrazilo po desetih minutah, ko so nasprotniki vodili s 6:2. A tako, kot je včeraj po nekaj deževnih dnevih posijalo sonce, so se tudi Slovencem rokometna vremena hitro zjasnila.

Vratar Beno Lapajne je že v prvem polčasu zbral 11 obramb (od tega tri sedemmetrovke), Vid Kavtičnik je pridno zadeval s sedmih metrov (11-11), svoje je dodal še Luka Žvižej in Slovenci pod taktirko Uroša Zormana so vedno bolj gospodarili na igrišču. Ko je na začetku drugega dela pet projektilov Aleša Pajoviča v štirih minutah končalo v mreži, je bila tekma odločena (23:15), čeprav so se Čehi nato nekajkrat približali na tri ali štiri zadetke zaostanka. »Priznam, da sem se pred začetkom malce bal, kako bomo zadeve izpeljali na igrišču, a smo dokazali, da smo pravi. Zdaj smo se znebili pritiska prve in najpomembnejše tekme, zato bomo proti Poljakom in Hrvatom lahko igrali neobremenjeno. Če pa bomo še kaj iztržili, toliko bolje,« je razplet ocenil Uroš Zorman.

Vid Kavtičnik je zadel vseh enajst sedemmetrovk in poskrbel za osebni rekord: »Še nikoli v karieri nisem na eni tekmi streljal toliko penalov. Zame je tretja sedemmetrovka najtežja, potem pa že nekako gre, ha, ha. Čeprav kasneje včasih res ne veš več, kam bi metal.« Tudi selektorju Miru Požunu, ki je pred tekmo prijavil 15 igralcev (na tribuni sta ostala Ognjen Backovič in Aljoša Rezar, proti Čehom se jima je pridružil še Jure Dobelšek), je padel kamen s srca. »Začeli smo tako živčno, kot da smo zaprti. Na srečo je potem igra stekla, a ko smo imeli visoko prednost, so fantje začeli preveč gledati na semafor. Dodatno smo padli še zaradi manjših poškodb, izključitev in zgrešenih zicerjev, vendar smo imeli razplet pod nadzorom. Upam, da se bomo v Stavangerju še kdaj veselili,« je dejal Miro Požun.