V tujini je hitro branje del standardnega učnega procesa in nekaj povsem običajnega. Pri nas pa se hitrega branja lahko naučite na tečajih, za katere se odloča vedno več posameznikov - od osnovnošolcev, ki pridejo tja s starši, do upokojencev. Predvsem pa je zelo primeren za dislektike. S sposobnostjo hitrega branja po mnenju dr. Sama Božiča, ki poučuje to metodo, lahko beremo "v kateri koli prestavi", med vsemi informacijami pa lažje in hitreje ločimo zrnje od plev.

Sprememba osnovnošolskih navad

Kot razlaga Božič, je to nov način branja oziroma sprememba navad, ki se razlikuje od tistega, kar smo se naučili v prvih treh razredih osnovne šole. Tam smo se namreč učili brati naglas, potem potihoma, pri tem pa nam je v možganih ostalo prevajanje v foneme in nato iz fonemov v pomen. Pri hitrem branju je med drugim ključno tudi to, da namesto da bi brali besede in jih razumeli skozi foneme (temu pravimo vokalizacija), izhajamo neposredno s področja teksta in ga razumemo. Ljudje lahko namreč govorimo od 450 do 500 besed na minuto, toliko bi jih lahko tudi prebrali. Druga ključna stvar je vokalizacija, ki jo zaobidemo oziroma okoli nje napeljemo informacijski vod, tretje pomembno dejstvo pa je fiksacija. Oko gleda na način, da fiksira, naša celotna slika je sestavljena iz mozaikov. To je prirojeno, ni naučeno.

Kot prestavljanje v avtu

Trening hitrega branja običajno traja dva dni. Udeleženci berejo tekste, jih demonstrirajo, potem vadijo, vadijo in vadijo, pri tem pa uporabljajo tehnike, ki pospešijo notranje procese. Ena izmed prednosti, ki jih tečajniki radi poudarjajo, je svoboda pri branju. "To svobodo lahko primerjamo z vožnjo z avtomobilom. Ne vozimo ves čas v eni prestavi, ampak damo v višjo, nižjo prestavo. Te svobode pri branju nimamo, dokler smo ujetniki nekih navad, ki jih pridobimo že v osnovni šoli. Ne gre za to, da več preberemo, ampak da razumemo tisto, kar beremo," je razložil Samo Božič. Nadalje je povedal, da trenutno hitro branje pride najbolj v poštev na internetu. Ta ni reguliran in na njem je mogoče objaviti vse, mi pa moramo znati ločiti zrnje od plev.

To metodologijo hitrega branja je treba vključiti v segmente načina študija, ki je značilen za posameznika. Princip hitrega branja je umeščen v princip hitrega učenja. Učenje je do neke mere razumevanje in hkrati spretnost, in če v to vključimo hitro branje, je razumevanje teksta boljše. "Sploh uporaba tehnike preleta čas študiranja bistveno skrajša; ko berete, se učite samo tisto, kar ste dojeli, da je relevantno. Še en učinek pa je izguba strahu, pred izpiti in podobnim," je utemeljil Božič.