Opazimo ga lahko na jugovzhodnem delu obzorja in razmeroma visoko nad nami. Pred sto leti bi pojav Marsa za astrologe, kar pomeni tiste, ki nam sestavljajo horoskope, pomenil slabe čase in vojne. Pravzaprav vse to zanje pomeni še sedaj, le verjamemo jim ne več tako, kot so jim naši predniki. Letos se bodo na nebu zvrstili tudi štirje mrki, od katerih pa jih bomo na naših zemljepisnih širinah videli le tri. Kometov in drugih potepuhov vesolja nam tokrat astronomi ne napovedujejo. Ker pa je včasih vesolje tako muhasto, kot je vreme na Zemlji, nas lahko vselej preseneti z nenapovedanimi obiski.
Pred leti je Mars bolj sijal
Planet Mars je torej trenutno na nebu najzanimivejše telo. Ker je v tako imenovani opoziciji s Soncem, je lepo viden kar celo noč. Ni pa to tista opozicija Marsa, kakršna je bila pred leti, ko je bil še večji in svetlejši, kot je tokrat. Trenutno se nahaja v znanem ozvezdju Bika, ki je nad mogočnim zimskim ozvezdjem Orionom. Z opazovanjem bo treba pohiteti, saj se bo njegova svetilnost proti koncu meseca januarja opazno zmanjšala in bo manjša od zvezde Sirius, ki sveti v ozvezdju Velikega psa levo spodaj pod Orionom. 20. januarja se bo planet Mars navidezno srečal z Luno in bo viden spodaj pod njo. Ta dogodek bo še najlepše opazen ob drugi uri zjutraj. Za ogled tega se bodo verjetno potrudili samo strastni ljubitelji zvezdnega neba, ki pa jih seveda ni tako malo - po svetu in pri nas. Za ogled zaledenelih Marsovih kapic na njegovem severnem ali južnem polu moramo imeti na voljo manjši teleskop, ki ima najmanj stokratno povečavo.
Na jutranjem nebu je svetlejša od Marsa Venera, ki ima tokrat vlogo zvezde Danice. Konec meseca bo oddaljena od nas 200 milijonov kilometrov, torej veliko več, kot je od nas oddaljeno Sonce. Na svoji poti se je namreč začela pomikati na drugo stran Sonca, ki jo bo sčasoma pripeljala v konjunkcijo (to je nasprotje opozicije), ko za nekaj časa ne bo vidna. V našem sončnem sistemu sedaj najmanjši in Soncu najbližji planet Merkur (nekoč je bil najmanjši planet Pluton, ki so ga leta 2006 preimenovali v pritlikavi planet) bo s prostimi očmi še najbolj viden 14. januarja na jugovzhodnem delu obzorja okoli 17. ure in 30 minut. Ker bo zelo nizko nad obzorjem (manj kot deset ločnih stopinj), bo viden samo tam, kjer pogleda ne zastirajo gore in meglice. Z opazovanjem bo treba pohiteti, saj se bo že po 18. uri skril za obzorje.
Za Venero pride Jupiter
Opazovalci brez daljnogledov in teleskopov se bodo od Merkurja poslovili 28. januarja, ko bo od nas oddaljen 145 milijonov kilometrov. Njegova svetloba bo do Zemlje potovala 8 minut in 3 sekunde.
Na jutranjem nebu bo takoj za Venero najsvetlejše nebesno telo naš največji planet Jupiter. 15. januarja vzide nekaj minut po 7. uri zjutraj in je viden na jugovzhodnem delu obzorja. Skoraj beli planet Saturn bomo 15. januarja našli v ozvezdju Leva, medtem ko vzide ob 20. uri in 30 minut. Viden je vso noč. Za opazovanje njegovih čudovitih obročev potrebujemo daljnogled ali teleskop, ki imata vsaj 30-kratno povečavo. Na začetku leta je ta pisani planet oddaljen od Zemlje 1304 milijone kilometrov. Svetloba potuje od njega do nas kar celo uro in 12 minut. Zjutraj 25. januarja se bo navidezno srečal z našo Luno.
Kot smo že omenili, bomo lahko pri nas letos opazovali tri mrke. Prvi bo popolni Lunin mrk, ki bo 21. februarja. Vrh tega mrka bo ob 4. uri in nekaj manj kot trideset minut. 1. avgusta bomo lahko opazovali totalni Sončev mrk. Iz srednje Evrope v celoti tega mrka ne bomo mogli videti, pač pa samo posamezne faze. Nazadnje si bomo lahko ogledali delni Lunin mrk v noči med 16. in 17. avgustom. Sredina tega mrka bo ob 23. uri in 10 minut - po takratnem poletnem merjenju časa.
K vsemu temu prištejmo še eno letošnjo zanimivost vesolja. V ponedeljek, 1. decembra, bo v zgodnjih večernih urah Luna prekrila Venero. Dogodek bo trajal približno poldrugo uro, začel pa se bo v popoldanskih urah. Še bolj pestro bo na našem nebu, če se bo po naključju v našo bližino priklatil kakšen nenapovedan komet ali morda planetoid. Vesolje je še vedno polno skrivnosti.