Evropska komisija je zato danes v Bruslju objavila svoje načrte za spodbujanje razvoja medijske pismenosti in izmenjave dobrih praks povsod po Evropi.
"Tradicionalna pismenost, torej sposobnost branja in pisanja, v današnjem času ne zadostuje več," je poudarila evropska komisarka za informacijsko družbo in medije Viviane Reding. Dodala je, da se morajo ljudje bolje zavedati možnosti, kako se lahko učinkovito izražajo in si razlagajo sporočila drugih, zlasti pri uporabi spletnih dnevnikov, iskalnikov ali oglaševanja.
"Vsi, stari in mladi, se moramo spopasti z novim digitalnim svetom, v katerem živimo. Stalno informiranje in izobraževanje sta za to pomembnejša kot predpisi," je prepričana komisarka.
Medijska pismenost se nanaša na televizijo, kino, video, spletne strani, videoigre in virtualne skupnosti. Povzamemo jo lahko kot sposobnost pridobivanja, razumevanja, ocenjevanja in ustvarjanja medijskih vsebin. Širša javnost vedno pogosteje dostopa do spletnih vsebin, ki so vidne po vsem svetu, in jih tudi objavlja. Vendar pa danes vsi ne razumejo popolnoma okolja, v katerem se takšne vsebine pišejo, gledajo ali berejo, ali možnih posledic svojih lastnih objav.
"Zato moramo vsi razvijati nove veščine, da bi postali aktivni sporočevalci in ustvarjalci medijskih vsebin. V globalnem, večkulturnem okolju se pojavljajo novi izzivi, povezani z mediji, ki prinašajo tudi vprašanja v zvezi z varnostjo, vključenostjo in dostopnostjo za vse," poudarjajo v Bruslju.
Danes predstavljen dokument je prvi dokument o politiki medijske pismenosti na ravni EU. Usmerjen je na tri področja: medijsko pismenost za komercialno sporočanje, torej oglaševanje, medijsko pismenost za avdiovizualna dela, ki delno zajema ozaveščanje o evropskem filmu in izboljševanje ustvarjalnih sposobnosti ter medijska pismenost na spletu, ki državljanom na primer omogoča boljše poznavanje delovanja Googla in drugih internetnih iskalnikov.
Komisija se aktivno zavzema za razvoj in izmenjavo dobrih praks na področju medijske pismenosti v digitalnem okolju prek obstoječih programov in pobud ter bo v prihodnosti po potrebi sprejela sveženj priporočil. Na koncu komisija poziva države članice, da svoje regulativne organe spodbujajo k večji vključenosti in boljšemu sodelovanju pri izboljševanju ravni medijske pismenosti državljanov.
