Nedavno je novogoriška založba Ma-No, pri kateri je že izšlo nekaj Pavićevih romanov, v drugo izdala Hazarski besednjak v slovenščini - prvi prevod iz leta 1985 je že zdavnaj izginil s knjigarniških polic, prevajalec Janko Moder pa je za novo izdajo besedilo ponovno pregledal. Sicer pa je Milorad Pavić, strokovnjak za srbsko književnost od 17. do 19. stoletja, barok in simbolizem, prevajalec Puškina in Byrona, pozneje pa tudi nominiranec za Nobelovo nagrado za literaturo, sprva pisal predvsem pesmi in znanstvena dela. Šele postopoma je prešel na pisanje zgodb in romanov, ki so jih do danes že več kot osemdesetkrat prevedli v različne svetovne jezike. "Pisatelj sem postal v drugi polovici 18. stoletja, ko je eden od mojih prednikov, Emerik Pavić, v Budimu objavil knjigo pesmi," pravi. "Vse od takrat ima naša družina v vsaki drugi ali pa celo v vsaki generaciji kakšnega pisca. Univerzitetni profesor in literarni zgodovinar sem postal, kar je razumljivo, šele mnogo, mnogo pozneje."

Nove oblike pisanja

V svojih knjigah skuša literaturo spremeniti "iz ireverzibilne umetnosti v reverzibilno" in jo tako narediti podobno slikarstvu, kiparstvu ali arhitekturi, pri katerih si je mogoče delo ogledati na poljuben način - z različnih strani, kotov in oddaljenosti. Hazarski besednjak je sestavljen kot slovar, zato imajo prevodi tega dela v različnih jezikih različno strukturo in se končajo različno, pač glede na sosledje gesel po abecedi. Podobno velja za njegov drugi roman Pokrajina, slikana s čajem , s podnaslovom Roman za ljubitelje križank, ki ga je mogoče brati vodoravno ali navpično, in večino njegovih preostalih del.

"Izhajam iz predpostavke, da vsaka vsebina išče svojo posebno obliko, enako kakor noga išče obuvalo," pojasnjuje neobičajno zasnovo svojih knjig. "Zato sem se vselej trudil, da bi vsebinam, ki jih želim posredovati, poiskal najbolj ustrezno obliko; tako so nastali roman besednjak, roman klepsidra, roman križanka ali roman tarot." Ali bi utegnilo iskanje nove forme romana izvirati iz krize načina branja literature in sprememb v njeni recepciji? "Torej, kot vedno je tudi zdaj vse v krizi," odgovarja Pavić. "Recepcijski kanali na relaciji ustvarjalec-občinstvo se strahotno hitro spreminjajo. Trudim se zgolj, da tega vlaka ne bi zamudil."

Prehod iz običajne tiskane književne oblike v formo, ki omogoča branje v več smereh in poljubno ustvarjanje različnih verzij, nemalokrat s pomočjo elektronskih medijev, vsaj delno spreminja tudi vlogo bralca. "Če spremenite način branja, tako da daste bralcu nelinearno besedilo, pri katerem lahko sam ustvarja in izbira svojo pot, s tem samo ponavljate zelo starodavne modele, ki smo jih že zdavnaj pozabili. To so na primer homerska tradicija, ustna tradicija, kakršna je obstajala, še preden je bila zabeležena, ustna epika poznejše dobe, liturgična besedila v pisni cerkveni tradiciji - vse to sodi na področje nelinearnega besedila, če ga lahko pogojno tako imenujem. K tem modelom se vračam zato, ker mi nelinearna, interaktivna zveza z bralcem najbolj ustreza, saj ne odpira svobode le njemu, temveč tudi meni kot pisatelju. Ne nazadnje, če želite spremeniti način branja, morate spremeniti tudi način pisanja."

Pavićeva "interaktivna" književnost je - kar ni presenetljivo - svoj podaljšek dobila na medmrežju; na njegovi spletni strani www.khazars.com je objavljenih nekaj del, pri katerih lahko bralec sam sestavlja zaporedje posameznih delov besedila. "V Višnji z zlato koščico in še kje sem kombiniral nelinearno pisavo, natisnjeno v knjigi, in branje z interneta. En zaključek zgodbe lahko najdete med platnicami tiskanega besedila, povsem drugačnega pa na spletu. Pomembno se mi zdi, da lahko nekatera poglavja istega romana, ki se med seboj razlikujejo, objavim bodisi samo na mreži bodisi zgolj v knjigi. Pravzaprav sem nekaj podobnega pri tiskanih izdajah naredil že tedaj, ko sem dal Hazarskemu besednjaku moško in žensko različico."

Hiperzgodbe na odru

Podoben pristop kot pri pisanju romanov je ubral tudi pri dramatiki. "Po mnenju založnikov sem v dvajsetem stoletju pritegnil približno pet milijonov bralcev, v novem tisočletju pa sem dobil še gledališko občinstvo," razlaga Pavić. "Pravzaprav so se bralci spremenili v gledalce - najprej v MHAT, gledališču Čehova in Stanislavskega, ki je letos spomladi postavilo svetovno premiero moje drame Za vedno in dan več ; uprizarjajo jo štirikrat na mesec." Delo Gledališki jedilnik: Za vedno in dan več je nekakšna "hiperdrama", sestavljena iz treh dejanj, vsako od njih pa ima tri možne različice. Med devetimi zgodbami, ki jih ponuja Pavićeva predloga, je režiser Vladimir Petrov izbral dve - moško s tragičnim zaključkom in žensko s srečnim koncem. Moskovski gledalci pred predstavo z glasovanjem izberejo, katero si bodo ogledali. "To interaktivno dramo je kmalu za tem predvajal drugi program Radia Beograd v štirih različicah; vsako med njimi je podpisal drug režiser."

Hazarski besednjak je roman, zaradi katerega so Pavića v različnih evropskih kritiških krogih že pred desetletjem in pol razglasili za "prvega pisatelja 21. stoletja" in "predhodnika evropske postmoderne". Predstava, ki jo je nedavno v Beogradu pripravila zasedba pod režijskim vodstvom Tomaža Pandurja, pa ni prva odrska postavitev omenjenega romana. Že leta 1991 je francoska gledališka skupina Theatre du Chateau izvedla priredbo Hazarskega besednjaka pod naslovom Lovci na sanje , Wim Vandekeybus pa je leta 1995 fragmente iz romana s svojo skupino Ultima vez uporabil v baletni predstavi. Roman je navdihnil tudi več glasbenih kompozicij različnih avtorjev.

"S Tomažem Pandurjem, Livio Pandur in Jasmino Mihajlović smo že v minulem stoletju sanjali o tem, da bi iz Hazarskega besednjaka naredili film ali gledališko predstavo," se spominja. "In Pandur je polnoletnost Hazarskega besednjaka - prvič je namreč izšel leta 1984 - obeležil s čarobnim spektaklom, ki je očaral Beograd, mene pa pretresel iz več razlogov. To je edina androgina predstava v pomenu, ki ga je temu izrazu vlilo 21. stoletje; ob tem pa je uprizoritev tudi kriptografsko sporočilo gledalcem - kdor zmore, bo razbral sporočilo o človeku kot živem pergamentu ali pa sporočilo o preprogah iz Pirota. Predvsem je treba poudariti, da je Pandur besedo spremenil v meso, verbalno energijo knjige je pretočil v energijo človeškega telesa in fizičnih odnosov med junaki drame. S svojimi vizualnimi energijami in zvokom deluje uprizoritev na gledalca še več dni po ogledu." Pavićev beograjski založnik Dereta za jesen pripravlja izid knjige z dvema njegovima še neobjavljenima dramama, ljubljanska premiera predstave Hazarski besednjak pa bo 4. septembra na ljubljanskem gradu.