Vse je bilo nared za veliki dogodek: premier Sanader je povabil papeža Benedikta XVI. na Hrvaško, kjer bi moral sveti oče končno razglasiti kardinala Alojzija Stepinca za svetnika. Kanonizacija je dolg in zapleten postopek, pri katerem strogi vatikanski Codex iuris canonici zahteva najmanj dve dokumentirani čudežni ozdravitvi ali katera druga nadnaravna pojava, za katerima stoji svetniški kandidat.

Zagrebška causa za kanonizacijo kardinala Stepinca je zbrala vse potrebne papirje in medicinsko dokumentacijo o dveh takšnih primerih - vse je bilo, kot sem že rekel, nared za slavje, v tiskarni so že naročili tiskanje vabil ob papeževem obisku in katoliškega koledarja s praznikom svetega Alojzija, ko je iz Osijeka prišla novica, da je prečastiti Ivan M. - katerega čudežna ozdravitev od levkemije na priprošnjo k blaženemu Stepincu je bila eden od dveh potrebnih kanonskih čudežev - nenadoma umrl.

Na Kaptolu se je sprožil alarm: pisarna zagrebškega nadškofa Josipa Bozanića je javno, preko medijev, obvestila vernike, da je "potreben še en čudež na priprošnjo k Stepincu, da bi ga lahko papež Benedikt XVI. razglasil za svetnika", in urgentno pozvala vse, ki "pričajo o milosti, ki jim je bila dana na priprošnjo k blaženemu Stepincu" - v prevodu vse, ki verjamejo, da so z molitvijo k blaženemu Hrvatu čudežno premagali zahrbtno bolezen, Aiaxa v gosteh, zmagali na parlamentarnih volitvah, karkoli - da se naslednji dan ob 18. uri osebno zglasijo v zagrebški nadškofiji.

Jasno, ni bilo smešno to, da je človek umrl: ves dan sem se smejal paniki, ki je nastala v vrhovih državnih in cerkvenih oblasti, ker je v zadnjem trenutku, ko je bilo že vse nared za obisk Benedikta XVI. in razglasitev svetega Alojzija Stepinca, povsem nepričakovano in mimo protokola izpustil dušo eden izmed dveh, ki naj bi ju bodoči svetnik čudežno ozdravil.

Po moji brezbožni glavi zdaj roji kopica vprašanj. Če sta za kanonizacijo potrebna najmanj dva čudeža, kateri je drugi? In ali je vsaj ta pod nadzorom? Najpomembnejše vprašanje pa je: kaj se je pravzaprav zgodilo? Kako je mogoče, da je blaženi Alojzij Stepinac tako katastrofalno odpovedal v za mlado hrvaško državo in hrvaško Cerkev tako pomembnem trenutku?

Morda - razmišljam na glas - morda pa Alojzij Stepinac preprosto ni dorasel svetništvu? Lepo vas prosim: odkar ga je pred skoraj desetimi leti papež Janez Pavel II. povzdignil na oltar in razglasil za blaženega, je Alojzij Stepinac čudežno ozdravil samo dva (s številko: 2) človeka. In še od teh mu je, by the way, polovica čudežno umrla. Pa saj je v enem letu še selektor nogometne reprezentance Slaven Bilić naredil več čudežev kot kardinal v vseh teh desetih letih!

Kakemu Nemcu, svetemu Albertu na primer, se taka neučinkovitost ne bi nikoli pripetila. Pri našem Lojzeku pa je smrtnost petdesetodstotna in ob taki statistiki imate veliko več možnosti, če se namesto za Stepinčev grob v zagrebški katedrali raje odločite, kaj jaz vem, za bolnišnico.

Ugledni zagrebški onkolog Mislav Grgić, ki je mene in še tisoč drugih čudežno ozdravil raka, že davno, na primer, izpolnjuje vse pogoje, da ga razglasijo za svetnika, toda zagrebški Kaptol še kar naprej trmasto vsiljuje Alojzija Stepinca. Če bi dr. Grgić v desetih letih ozdravil samo enega človeka, se z njim, bogme, ne bi ukvarjala kaptolska causa, ampak inšpektorji ministrstva za zdravstvo.

Pa spet, če malo bolje razmislim, kaj več od Alojzija Stepinca niti ni bilo pričakovati. Nekako tako, kot je v času Pavelićeve Banana države Hrvaške reševal Jude in Srbe, šestdeset let kasneje rešuje Hrvate. En dan gre pozdravit vzpostavitev arijske NDH, naslednji dan hoče pomilostitev za judovske spreobrnjence, danes blagoslavlja ustaške klavce, jutri skriva zagrebške Jude, en dan pozdravlja Pavelića, že naslednji dan se mu pritožuje zaradi nehigienskih razmer v vlakih za deportacijo Srbov, danes človeka ozdravi levkemije, jutri se pritožuje Bogu zaradi razmer v osiješki bolnišnici.

Prav zaradi tega najbrž papeži že tradicionalno neradi angažirajo Hrvate v poslih, ko gre za delovanje s čudeži. Med 2146 beatificiranimi blaženimi je vsega skupaj deset Hrvatov, med 778 svetniki pa so Hrvatje samo - trije. Trinajst Hrvatov med skoraj tri tisoč blaženimi in svetniki - za turbokatoliški narod, kot so Hrvati, je to porazen podatek. Celo Janez Pavel II., ki je beatificiral in kanoniziral več kot 1800 ljudi, več kot vseh 263 predhodnih papežev skupaj, in ki je svetnike razglašal namesto jutranjih sklec - v enem samem dnevu je posvetil 120 Kitajcev! -, je za blažene razglasil samo tri Hrvate, za svetnike pa natanko, trenutek, da preverim... nobenega.

Ni čudno torej, da Kaptol po smrti prečastitega Ivana M. obupano, javno išče novega prostovoljca: časopisi resda niso zapisali, koliko vernikov se je naslednji dan priglasilo v nadškofiji, da bi pričali o čudežnih ozdravitvah na priprošnjo k blaženemu Stepincu, slutim pa, da so klinični centri, bolnišnice in zasebne ordinacije zabeležili rekordno število pacientov.

Včasih namreč lahko več dosežete s steklenico viskija kot s tisoč molitvami. Sveti Johnnie Walker je rešil več Hrvatov kot 778 nebeških svetnikov. Blaženi Stepinac bi bil tako mnogo uspešnejši, če bi se, za začetek, namesto na katoliškem koledarju njegova podoba in ime znašla na bonbonieri za medicinske sestre.