Odbor je ob koncu današnje skoraj šesturne razprave potrdil dva izmed treh sklepov, ki so jih predlagali predlagatelji za sklic seje, dodatno pa je sprejel še dva sklepa, ki jih je predlagal predsednik odbora Branko Grims.

Odbor je tako sprejel sklep, da se je seznanil s stanjem na področju medijske svobode in da bodo njegovi člani še naprej spremljalu stanje. Drugi sprejeti sklep ministrstvu za kulturo predlaga, da pripravi analizo izvajanja medijske zakonodaje in na podlagi te analize predlaga morebitne ustrezne zakonske spremembe. Člani odbora so zavrnili tretji predlagani sklep, s katerim bi odbor DZ predlagal, naj ustanovi posebno neodvisno komisijo, sestavljeno iz neodvisnih strokovnjakov s področja medijev, ki bi proučevala posamezne pritiske in cenzuro v medijih.

Med sklepi, ki jih je tik pred glasovanjem predlagal Branko Grims, je odbor potrdil še dva. S prvim odbor ugotavlja, da je vsakršno omejevanje spektra različnih mnenj v medijih v nasprotju s temeljno demokratično in ustavno pravico, to je pravico vedeti. Z drugim pa odbor izraža podporo vsem novinarjem in uredništvom, ki pri svojem delovanju izhajajo iz načel novinarske etike in si prizadevajo za širitev spektra različnih mnenj in pogledov ter s tem dvigujejo standarde novinarstva v Sloveniji.

Grims je sicer pred glasovanjem o sklepih dodatno predlagal še sklep, da odbor ugotovi, da so obtožbe o omejevanju medijske svobode s strani vlade neresnične, vendar ga je po protestih opozicijskih poslancev pozneje umaknil.

Burna razprava

V  razpravi so poslanci opozicije vladi očitali pritiske na medijske hiše in novinarje, poslanci SDS in NSi ter minister za kulturo Vasko Simoniti pa so obtožbe označili kot pavšalne in poslance opozicije pozivali, naj navedejo konkretne primere.

Predsednik odbora Branko Grims je v razpravi o peticiji, ki jo je podpisalo 571 novinarjev, izpostavil primer, ki po njegovem kažejo, da navedbe v peticiji ne držijo - to je poročanje medijev o vrhu Nata v Rigi. Ko je vsa Evropa pred dnevi poročala o tem, da se je začel vrh zveze Nato v Rigi, je bila prva novica v slovenskih medijih ta, da se z romsko družino Strojan tisti dan ni zgodilo nič novega.

Nacistične metode

Grims je opozoril tudi na nekatere nacistične metode v medijih in imel v mislih sicer satiričenm prispevek v Delu, kjer je bilo poleg njegovega imena zapisano, da se bo moral za svoj obstoj še opravičiti. To ga je spomnilo na sliko iz ene izmed nacističnih knjig.

Kulturni minister Vasko Simoniti je poslance opozicije pozval, naj ne uporabljajo splošnih obtožb o cenzuri in pritiskih, ampak naj raje navedejo konkretne primere, o katerih bo mogoče konkretno razpravljati. Predlagal je tudi, da skupaj pregledajo vse domnevne menjave, ki naj bi se zgodile v uredništvih medijev.

V spodnjih videoprispevkih si lahko ogledate najbolj zanimive prizore prvih dveh ur razprave in kaj si novinar Večera in pobudnik peticije Blaž Zgaga misli o tem, da ni bil vabljen na sejo.