Evrostatistiki sicer ugotavljajo, da je merjenje stopnje kriminala v EU zelo težka naloga, saj so še vedno velike razlike med organi posameznih držav, ki te podatke zbirajo. Kakor koli že, politična in družbena teža kriminalitete je skupaj s pozornostjo, ki jo temu problemu namenja javnost, vedno bolj pomembna, zato je Eurostat zbral nekaj zanimivih podatkov, ki prikazujejo gibanje posameznih kriminalnih dejanj v državah članicah EU v zadnjih nekaj letih.

Iz podatkov Eurostata je razvidno, da se je na območju EU v povprečju najbolj zviševalo število ropov (za skoraj 5 odstotkov), sledijo promet z mamili (4,2 odstotka) in nasilna kazniva dejanja (4,1 odstotka). Na drugi strani je zaznati upad predvsem tatvin motornih vozil (4,8 odstotka), umorov (3,2 odstotka) in vlomov (3 odstotke). Kljub temu pa je skupna stopnja kriminalitete v povprečju naraščala za dobro polovico odstotka na letni ravni.

In prav v Sloveniji je letni porast kriminalnih dejanj največji. Eurostat ugotavlja, da je v naši državi vsako leto zaznanih kar za desetino več kaznivih dejanj, sledijo Poljska (5 odstotkov), Malta, Grčija in Portugalska (vse po 3 odstotke). Na Madžarskem, Češkem in Danskem se nasprotno stopnja kriminalitete celo zmanjšuje, in sicer za 2 odstotka na letno.

Razveseljiv je podatek, da je v Evropi vsako leto manj umorov. V uspešnem zniževanju trenda najhujših kaznivih dejanj te vrste prednjači Bolgarija, kjer je število umorov padlo za 9 odstotkov, v njeni družbi so še Estonija (8 odstotkov) ter Latvija, Madžarska in Grčija (vse po 5 odstotkov). Prav pri umorih pa je odstopanje od povprečja v posameznih državah članicah zelo veliko. Če vemo, da se je število umorov na 100.000 prebivalcev v EU v letih 2003-2005 ustalilo pri 1,8, je skrb zbujajoč podatek iz Litve, kjer se na 100.000 prebivalcev zgodi kar 11 umorov. Tudi Estonci z devetimi umori na 100.000 prebivalcev ne zaostajajo veliko, medtem ko Luksemburg, Avstrija, Malta, Nemčija in Švedska beležijo precej manjše število, manj kot en umor na 100.000 prebivalcev.

Tudi Slovenija se z 1,17 umora na 100.000 prebivalcev giblje pod povprečjem. Pri tem je treba dodati, da je v večini prestolnic držav EU delež umorov višji kot na državni ravni (v Ljubljani na primer 1,75), čeprav to ni vselej pravilo.

Žal pa je vsako leto več nasilnih kaznivih dejanj, vključno s kaznivimi dejanji zoper spolno nedotakljivost. Njihov delež raste v večini držav EU, najbolj opazno pa v Franciji (7-odstotna rast na letni ravni), na Nizozemskem (6 odstotkov) in Portugalskem (5 odstotkov). Podobno se povečuje tudi število ropov.

Vedno bolj je za zlikovce mamljivo tudi preprodajanje drog, kar je še posebno opazno v novejših državah članicah EU. V Bolgariji tako beležijo kar 37-odstotni letni porast teh kaznivih dejanj, sledijo Madžarska (30 odstotkov), Poljska (24 odstotkov), Romunija (16 odstotkov), Češka in Latvija (po 15 odstotkov).

So pa zato pred tatovi vedno bolj varna naša vozila. Število tatvin jeklenih konjičkov namreč upada za skoraj 5 odstotkov na leto, najbolj v Bolgariji (19 odstotkov manj kraj vozil), Belgiji (14 odstotkov), Nemčiji in na Nizozemskem (po 9 odstotkov). Tudi v Sloveniji je trend padajoč in sovpada s povprečjem v EU, pristojni organi torej pri nas obravnavajo povprečno 5 odstotkov manj tatvin vozil v primerjavi s prejšnjim letom.

V Evropi pa narašča tudi število zapornikov, ki se povečuje za okoli 2 odstotka na leto. Slovenija je s 7-odstotno rastjo števila zapornikov visoko nad povprečjem, vendar pa je z 59 jetniki na 100.000 prebivalcev naša država še vedno na skrajnem repu držav članic EU. Največ nepridipravov sedi za zapahi v baltskih državah. V Estoniji in Latviji je tako v zaporu kar 329 ljudi na 100.000 prebivalcev, v Litvi pa znaša ta številka 239.

Eurostat sicer priznava, da je zaradi različnih metod in definicij, ki so v uporabi v posameznih državah, treba na te podatke gledati z nekaj rezerve, napovedujejo pa, da bodo skupaj z drugimi organi v prihodnjih letih razvili bolj primerljiv sistem statističnega merjenja kriminalitete v EU.