Pred dnevi se je v Stockholmu začelo zasedanje tako imenovanega vietnamskega kongresa. Znanstveniki iz več držav, med drugimi tudi iz ZDA in Vietnama, govorijo o dolgoročnih posledicah vojne.

Leta 1956 se je začel boj med južnovietnamsko vojsko in Vietkongom, ki ga je podpirala socialistična severnovietnamska država. ZDA so podpirale jug, najprej s svetovalci, nato pa z vojaškimi sredstvi. Leta 1968 je bilo v Vietnamu 543.000 ameriških vojakov. Hanoj je prejemal orožje in opremo iz SZ, Kitajske in drugih socialistčnih držav. Leta 1972 so ZDA umaknile svojo vojsko, Severni Vietnam pa je zasedel južni del države. Bilanca vojne: 57.000 padlih Američanov, 250.000 mrtvih Južnovietnamcev, ki so se bojevali s hudimi posledicami vojne. "Računamo, da so strupi poškodovali najmanj milijon Vietnamcev, od tega 150.000 otrok," je dejal predstavnik vietnamskega Rdečega križa Mac Thi Hoa.

"Agent Orange" so uporabili predvsem zato, da bi uničili listavce, pod katerimi je Vietkong domnevno skrival svoje transportne poti. Strup vsebuje dioksin, verjetno najhujši strup, kar jih je človek izdelal. Že milijoninka grama je smrtni odmerek. V vojni v Vietnamu so Američani razpršili 180 kilogramov tega strupa. V Južnem Vietnamu živi zdaj veliko več ljudi, ki so zboleli za rakom na pljučih, na jetrih in v nosu, kot kjerkoli drugje na svetu. Veliko je bilo splavov, na svet je prišlo veliko pohabljenih otrok - takšni s krajšimi rokami ali nogami.

Marca letos so se prvič srečali vladni predstavniki ZDA in Vietnama. Sestanek je bil v Hanoju. Razpravljali so o uporabi herbicidov med vojno. Sklenili so, da bodo kasnejše posledice tega vojskovanja skupaj raziskali. Washington je šele leta 1995 znova navezal diplomatske odnose z Vietnamom in obljubil 400.000 dolarjev humanitarne pomoči. Za primerjavo: za raziskovanja posledic, ki jih trpijo njihovi vietnamski veterani, so ZDA leta 1994 odobrile 500 milijonov(!) dolarjev.

Kongres v švedskem glavnem mestu pa se ne ukvarja samo s posledicami pri ljudeh, temveč tudi pri živalih in okolju. Znanstveniki so ugotovili, da je zdaj v Vietnamu veliko manj živalskih in rastlinskih vrst kot pred vojno in da je erozija tal zelo velika. Veliko obdelovalne zemlje je uničene, kmetijskih površin marsikje ni več mogoče obdelovati. Namestnik vietnamskega predsednika Nguyen Thi Binh je nedavno izrazil upanje, da bo stockholmski kongres "prisilil" Washington, da bo priznal, kakšno škodo je ameriško vojskovanje povzročilo med "kemijsko" vojno v Vietnamu.