Predsednik komisije za kakovostni šah pri ŠZS in selektor slovenske moške vrste velemojster Georg Mohr se s tako zaokrožitvijo leta sicer ne soglaša v celoti: "Zanesljivo je to ena izmed najbolj uspešnih sezon doslej, ne gre pa pozabiti, da je bila moška reprezentanca tudi že četrta na EP. Letošnje osmo mesto je resda slabše, a ob tem moram opozoriti na izjemno konkurenco in na dejstvo, da ga je slovenska vrsta dosegla z zelo mlado ekipo (Pavasovič, Tratar, Lenič, Borišek) ob izjemnem Aleksandru Beljavskem. Nekdaj so bili za četrto mesto ob Beljavskem zaslužni še drugi, takrat 'uvoženi' igralci, kot sta tudi Mihalčišin in Sermek."

Bo napočil čas, da bo slovenski šah v svetu uveljavljal domači rod?

Sedaj žanjemo rezultate kakovostnega dela z mladimi še v letih pred olimpijado na Bledu ter še leto, dve po njej. Na srečo je v šahu igralska doba lahko tudi zelo dolga. A ob tem ne gre prezreti, da se je pri načrtni vzgoji mladih šahistov začela pri nas po letu 2004 očitna kriza. Za to ni več denarja in pri mlajših kategorijah naši igralci in igralke ne dosegajo več dobrih rezultatov. Še več, so globoko v ozadju in tudi to bomo nekoč želi.

Je turnirjev v Sloveniji, ki bi bili dosegljivi slovenskim šahistom, dovolj?

Zanesljivo dovolj. Včasih je enotedenskih tudi preveč. Spet se vse ustavi pri denarju, ker udeležba pač ni poceni. Za naše vrhunske igralce večkrat niso dovolj kakovostni in ne ponujajo možnosti za dvig ratinških točk, lahko jih le izgubljajo. Za številne ljubiteljske igralce je izbira izvrstna, za najboljše pa kakovost prenizka.

Kako je poskrbljeno za vrhunski šah?

V prihodnjem letu nas čaka obilo izjemno privlačnih turnirjev. Na Bledu se bodo zbrali vrhunski igralci ob 25-letnici znamenitega turnirja, marca bo minilo že pol stoletja od nepozabnih turnirjev v Portorožu in tudi ta jubilej bo obeležen s turnirjem, junija bo v Postojni evropsko prvenstvo za mlade...

Kakšna je sedaj raven organiziranosti šaha v Sloveniji, potem ko je zmogla tudi olimpijado na Bledu?

Slabša, kot je bila. Bliža se volilna skupščina in nemara bi bile dobrodošle tudi kadrovske spremembe. Slovenski šahisti bi radi izkoristili tudi predsedovanje naše države EU in bomo ustanovili šahovsko zvezo držav, članic te zveze. Zlasti smo šahisti povsem v ozadju, kar zadeva statusa. Za Olimpijski komite Slovenije nas praktično ni, ker sili v ospredje le "svoje" športe. Tako tudi nimamo urejenega šolanja strokovnih kadrov in v povezavi s tem smo tudi pri delitvi denarja povsem na repu. Sam imam na svetovni šahovski ravni priznan sicer najvišji trenerski naslov v okviru FIDE, a doma ne morem biti uradno niti trener začetnikov. Vemo, kako je to urejeno na tujem, kjer je šah v posebni kategoriji pri nacionalnih olimpijskih komitejih, na Hrvaškem, denimo, za šahiste neposredno lepo skrbi država. Sicer je vrhunska šola za šahovske trenerje v Rusiji, kjer bi nas tudi sprejeli, a kaj, ko nas potlej doma ne bi priznali. Na srečo ima sedanje Ministrstvo za šolstvo in šport kar dovolj posluha za šah in v okviru skupne delovne skupine poskušamo rešiti status slovenskih šahistov.

Tudi vrhunskih, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo poklicno?

Ob Beljavskem, ki ni več mlad, se poklicno s šahom ukvarjata velemojstra Pavasovič in Tratar, mnogo obetajoči novopečeni velemojster Luka Lenič je še na razpotju, ker je nedavno tega končal srednjo šolo, Jure Borišek se je odločil za zahteven študij farmacije.

Kakšno stališče zagovarjate okrog vabljenja šahistov in šahistk iz držav nekdanje Sovjetske zveze, da jim ponudimo potne liste in da igrajo za slovenske barve?

Imamo izjemno dobro izkušnjo z Aleksandrom Beljavskim, ki je veliko slovenskih šahistov naučil igrati in tudi razmišljati o šahu, da o njegovem tekmovalnem prispevku niti ne govorim. Zdi pa se mi, da sedaj ni več potrebe za novim "uvozom". Morda bi lahko privabili še kakšno igralko, ker ima reprezentanca po tem, ko je velemojstrica Darja Kapš praktično nehala igrati, na voljo le tri vrhunske igralke. To pa je premalo, da bi dekleta lahko uspešno branila šesto mesto v Evropi.