Izpostavil je prvega moža Pivovarne Laško Boška Šrota, ki je član SD, ter predsednika uprave DZS Bojana Petana, ki je član LDS. DZS ima lastniške deleže v časopisnih hišah Dnevnik in Delo-Revije, Pivovarna Laško pa v Delu in Večeru. Na Janševe navedbe se je že odzval Bojan Petan, ki pravi, da DZS medijsko založništvo obravnava kot "gospodarsko panogo". Zaveda se, da medij, ki ni neodvisen, ne more biti uspešen, saj bralci razlikujejo med neodvisnimi vsebinami in vsebinami, ki so cenzurirane in narekovane od zunaj. Iz Pivovarne Laško so sporočili, da se kot lastniki v uredništvo Dela "ne vtikajo".

Odgovorni urednik Dela Janez Markeš je za Dnevnik komentiral, da ga moti, da je Janša pozabil, da novinarji in uredniki delajo v skladu z etiko. Nesprejemljivo se mu zdi, da je novinarje in urednike "kot samostojne subjekte izbrisal". Tomaž Ranc, odgovorni urednik Večera, je zatrdil, da vodi avtonomen časopis in da poskusov političnega vplivanja v zadnjem letu in pol, odkar je urednik, ni zaznal. Poudaril pa je tudi, da se s podpisovanjem novinarske peticije ne strinja.

Odgovorni urednik Dnevnika Miran Lesjak je sporočil, da Janševo ponedeljkovo izjavo razume kot "eklatanten primer političnega pritiska na medije". Zavrača namigovanja, da so "mediji narodni izdajalci, ki delajo v spregi z zunanjim sovražnikom". Lesjaka ne zanima, ali Dnevniku zaupnico izrekajo politiki, saj ima časopis "zaupnico bralcev".

Ker so bili v zadnjih dneh kot žrtve političnega viharja večkrat omenjeni tudi novinarji RTV Slovenija, je predsednica aktiva novinarjev televizije Ksenija Horvat povedala, da novinarji zaradi zakona o RTV čutijo vsebinske, programske in kadrovske težave. "O tem smo obvestili vodstvo in odgovornega urednika, vendar nam zatrjujejo, da težav ni," pravi.

Direktor Mednarodne zveze novinarjev (IFJ), pristojen za Evropo, Marc Gruber je v pogovoru za Dnevnik dejal, da se mu zdi "zelo nenavadno med razlogi za morebiten odstop navajati peticijo novinarjev". Sicer meni, da bi bilo najbolje uvesti preiskavo, ki bi preverila očitke novinarske in vladne strani. "Prepričan sem, da imate v Sloveniji dovolj neodvisnih pravnikov in medijskih strokovnjakov, ki bi lahko to storili," pravi.

Janez Janša je v svojem nastopu sicer navedel raziskavo Urada vlade za komuniciranje, ki pravi, da je bilo v obdobju od avgusta do oktobra v Sloveniji objavljenih 1580 negativnih medijskih prispevkov o delu vlade, v primerjalnem obdobju v času Ropove vlade pa 689. Urad vlade za komuniciranje nam je pojasnil, da gre za obdobje od avgusta do oktobra 2003. Urad od leta 1996 redno spremlja poročanje medijev o delu vlade. Pregledi vsebujejo tudi podatke o številu prispevkov, ki so jim določili pozitiven, negativen oziroma nevtralen ton. "Kriteriji za določanje pozitivnega, negativnega oziroma nevtralnega tona so v vseh letih enaki, zato je tudi mogoče med seboj primerjati podatke iz različnih obdobij," so pojasnili z Urada.